Timea in Minea bosta kmalu stari dve leti in pol in z obiskom zobozdravnika, smo bile skorajda malo pozne. Prvi termin sta sicer imeli že v preteklem letu, a ker sta bili tedaj bolani, smo morali prestaviti. Ker nisem imela niti približno občutka, kako bo videti prvič, sem si želela, da gre z nami Mitja, a žal zaradi službenih obveznosti to ni bilo mogoče.
V vrtcu sem jih prosila, da ju ne dajo spati, saj sem morala ob 12.30 po njiju. Dobre volje sta se odpravili na pot v “neznano”. 🙂 Ker je bilo potrebno kar nekaj čakanja, sta postali pravi hudički. Ko sem morala izpolniti vpisnico, jo je želela Timea na vsak način porisati in je, ker ji nisem dovolila, je planila v jok, se vrgla na tla… No k sreči je prišel “angel”, ha ha, ja tako se mi je zdelo tedaj, saj je videla situacijo ter prinesla vsaki en papir in nalepke. In uspelo ju je umiriti, vsaj za trenutek. No potem sem se počutila kot nesposobna mama, ki ne zna brzdati svojih otrok, a se hitro pomirila z mislijo, da vsak, ki je starš, ve da lahko pride do takšnega “izpada” kadarkoli.
Ko smo končno vstopile v ordinacijo sta z zanimanjem opazovali in se verjetno spraševali kje se nahajata. Zobozdravnica je vsaki napihnila rokavičko, jo porisala in jima podarila, da sta se zamotili. Prva je bila na vrsti Timea, skupaj z njo sem legla na stol, da ji je lahko hitro pogledala zobke, sledila je še Minea, ki je med tem, ko je videla kako joka Timea, začela jokati še sama, ha ha. K sreči je bil pregled hitro končan in solze so “izginile”.
Sama imam težave z zobmi, ravno zato, dajem njunim zobem večjo pozornost, kot sem nekoč svojim, saj si zares ne želim, da bi imele težave kot jih imam sama. Ker sem na Mineinem zobku opazila liso drugačne barve, sem povprašala kaj pomeni to in dobila odgovor, kot si ga seveda nisem želela. Na tem zobku ima predfazo(?) kariesa ( ne vem kako se strokovno reče), a mi je dejala, da je stanje še takšno, da ga lahko “zadržimo”, da ne preide v naslednjo fazo. Svetovala mi je, da še naprej uporabljamo zobno pasto, ki jo sedaj (elmex) in da naj nikakor ne spirata ustne votline po pranju zob, prav tako, da lahko kdaj čez dan pasto le namažem po zobkih. Upam, da ostane na fazi kot je in da ne napreduje, saj si želim, da bi se moji punci lahko brez zadržkov smejali.

Seveda je bilo eno izmed vprašanj ali uporabljata dudice in flaške. Dud smo se k sreči decembra znebili brez težav, še vedno pa sta imeli flaško mleka pred spanjem. Torej, ko sta legli v posteljo je vsaka dobila svojo flaško mleka, seveda smo zobe prale pred tem in ne ponovno po tem, ko sta popili mleko. Tako kot sem pričakovala in mi je bilo nekako jasno, je dejala, da naj se čimprej znebimo flašk. Ja, vem, ampak nekako sem se prvo “lotila” odprave dud.. Je bil pa ta pogovor pika na I, da to storimo čimprej. In tega sem se lotila že naslednji dan.
Ko sta legli v posteljo sem jima povedala, da sem govorila z dedkom Mrazom. Povedala sem mu, da je Božiček odnesel dude in prinesel darila, čeprav je december že mimo, pa me zanima ali bi vseeno še našel kakšno darilo za Timi in Mini, v zameno, da pošljeta svoje dude. Dedek Mraz je bil navdušen nad odločitvijo, zato je dejal, da bo poslal darilca v zameno in jima sporočil, da je to edina prava odločitev, da sta dovolj veliki, da teh stvari ne potrebujeta. Da škodijo zobkom, ki jih tako pridno čistimo.. Poslušali sta me in videti je bilo, da popolnoma “kužita”. Vsaka se je stisnila k svojemu kužiju in kmalu sta zaspali. Sploh ni bilo težav. Naslednje jutro sta povedali, da nista dobili flaške ker jo je mamica poslala dedku Mrazu.
Sedaj pa samo upamo, da bomo pridno ščetkale zobke še naprej in da bo nas zobozdravnica čez pol leta pohvalila. 🙂