Mislila sem, da bom naslednji blog pisala na morju, pa se mi iskreno povedano ni dalo. Poskusila sem se čim bolj odklopiti, saj sicer precej ur na dan preživim na telefonu in računalniku. Zdaj pa pišem te vrstice, da vam orišem dogajanje zadnjih dni. Zadnjega tedna našega “dopusta”.
Prejšnji četrtek nas je na morju, kjer smo bile z mojo mamo in očetom, nekaj minut pred polnočjo presenetil Mitja. Ulovil je zadnje minute, da se je izognil karanteni. V soboto popoldan smo se odpravili na igrala in Mitja me je vprašal, ali se mi ne zdi, da je Minea nekoliko zatečena v ličnico. Tedaj še nisem opazila, nekaj ur kasneje, pa je oteklina postajala vse bolj izrazita. V nedeljo se je le še povečala.
V ponedeljek sem fotografije takoj poslala pediatrinji, ki nas je hitro naročila na pregled. Večina opravkov, povezanih z zdravniki, ima preko Mitja, če le lahko, saj sem jaz preveč “občutljiva” in se tako izognemo, da se more kdo ukvarjati še z mano. Preden sta se z Mineo odpravila, sem ji obljubila, da ko se vrne dobi medaljončke in pomfri kot nagrado.
Minila je ura in pol in ju še ni bilo nazaj, na smse mi je Mitja skopo odgovarjal. Potem pa dobim sporočilo, da je mala okej in da čakata papirje. Seveda sem pomislila, da prihajata domov, ne da čakata sprejem. Zato sem hitro naročila McDonalds. Potem pa šok: Ostajata not. Pediatrinja ju je napotila na pediatrijo, kjer jo je pregledalo več zdravnikov, a niso bili čisto prepričani, kaj se dogaja. Zato so vzeli kri in slikali čeljust, da so izključili, da je bula priraščena na čeljust. Med tem sem jima dostavila obljubljeno hrano in pred pediatrijo smo lahko preživeli nekaj minut.
Izvidi so bili dobri, a ostala sta noter, saj so naslednje jutro opravili še ultrazvok otekline. Najprej na pediatriji nato še na ORL. In Mitja mi je sporočil, da bosta najverjetneje morala ostati noter. Diagnoza: vnete bezgavke. Na ORL so vzeli še bris, da ugotovijo vzrok.
Bilo je veliko solz, seveda, katere mame pa ne skrbi za svojega otroka, sploh če ostane v bolnišnici. In seveda sem naredila ključno napako, vprašanji sem se obrnila na Dr. Googla. Največja napaka! Vmes sem se tega precej odvadila, a sedaj me je ponovno zaneslo in žal mi je, da sem to storila, saj sem se seveda “napila” slabih informacij. No, v torek popoldan pa presenečenje. Zlagam perilo, z menoj v sobi je Timea, jaz pa slišim otroški zvok. Pomislim, da mama v dnevni sobi predvaja kakšne posnetke na telefonu, pogledam in sobe in vidim mojo Mineo! Tjaša in Marko sta ju dvignila pred pediatrijo in dogovorili so se, da nas presenetijo in mi ne povedo, da so jo spustili domov.
Dobila je antibiotik Sumamed za tri dni in naročili so jo na kontrolo v petek. Morem povedati, da se je k sreči ves ta čas odlično počutila. Mitja je bil le nekaj ur doma, ko se je obisk zdravnikov nadaljeval. Dvojčici – pošteno, da je obema nekaj ne? Timei se je namreč zagnojil prst, ne vemo točno od česa, lahko se je kje poškodovala, ali pa je kriv kakšen pik. Poslikam, pošljem zdravnici in klic: pridite na čiščenje. V 20 minutah sta bila nazaj doma s povezanim prstom. Dobila je antibiotično kremo.
K sreči se je Mineina oteklina precej zmanjšala in je danes začutiti le še majhno bulico. Tudi Timein prst je videti precej boljše. Zjutraj smo imeli kontroli. Mitja je šel s Timeo pokazat prst, jaz z Mineo na pediatrijo, kjer so bili zadovoljni s stanjem otekline. Tu pa se pojavi nova težava: pik komarja na roki, ki so ga sicer opazili že v ponedeljek, a se je do danes precej poslabšal, zato je bil potreben poseg. Priznam, da tega nisem niti najmanj pričakovala.
Počakava kirurginjo, pregleda pik, namaže s protibolečinsko kremo, nato pa se odpravimo na urgenco v operacijsko sobo. Minea je bila večino časa precej pogumna, seveda je v operacijski sobi bilo nekaj joka, a sem bila zares ponosna nanjo. Nato še kontrola pri ORL in nazaj na pediatrijo, kjer so nama dali na stran kosilo. Na tem mestu bi rada pohvalila 3. nadstropje. Mitja je bil v zgolj dveh dneh, kar sta preživela tam, večkrat pozitivno presenečen, seveda tudi jaz, ko sem izvedela, kako so se potrudili, da je dobila Minea za zajtrk kar je želela, da se je zaposlila, so ji dali album in sličice..
Minea bo morala nekaj dni hoditi na preveze, v ponedeljek jo čaka kontrola, in dobila je še dodaten antibiotik Amoksiklav. Upajmo, da se bo ranica lepo celila in da bo tudi bezgavka kmalu v normalnem stanju. Naslednji teden se še ne vračata v vrtec, imata podaljšan “dopust”.
Točen vzrok Mineinega stanja še ugotavljajo, najbolj se nagibajo k bolezni mačje praske, ne izključujejo niti možnosti, da je do tega prišlo ob piku kakšnega okuženega komarja. Z mačko je sicer imela Minea nazadnje stik pred dvema mesecema.
Karkoli že je, upam, da se zadeve čimprej “porihtajo”. ❤
twinsmama.si 