Nekje konec marca sem zaznala, da Timea precej slabše sliši. Sprva sem mislila, da me “zeza” in da se načrtno ne odzove.
Večkrat sem jima poskusila zašepetati in videla, da se Minea vedno obrne, Timea pa dejansko nikoli ni odreagirala. Nato sem sluh preverjala tudi skozi igro, tako, da sta si najprej pokrili eno uho, nato drugo in morali ponoviti, kaj sem povedala. Timea ni ponovila ničesar, sploh se ni odzvala na moje besede. Prestrašila sem se in po nekaj dneh spremljanja poklicala pediatrinjo. Ker je bila v tem časuravno prehlajena, je naročila, da naj stanje spremljam naprej in dogovorili sva se, da se slišiva čez 2-3 tedne, ko bo prehlad minil, saj je navadno slabši sluh pogosto povezan s tem.
Tudi v vrtcu mi je vzgojiteljica povedala svoja opažanja, da Timea ne sliši dobro. V tem času je vplivalo tudi na njen govor. Govorila je precej bolj nerazumljivo, več kot mesec dni je imela izcedek iz nosu. Ker sta imeli termin za sistematski pregled pred vstopom v šolo, sva se s pediatrinjo dogovorili, da se slišiva po tem, da vidimo, kako bo na kontroli sluha.
Na sistematskem pregledu ji pregleda ušesa in pove, da ima vnetje ušes in da je možno, da traja že nekaj časa. Bila sem presenečena, saj ni nikoli potožila, da bi jo kaj bolelo, prav tako ni imela temperature. Dobila je kapljice Maxitrol in Mommox ter napotnico za ORL.
Po nekje petih dneh sem opazila, da Timea ponovno boljše sliši, prav tako se izboljšuje njen govor. Termin pri ORL sva dobili že čez teden dni in ob pregledu je zdravnica opazila, da je eno uho še vneto in mi povedala, da lahko zdravljenje traja še nekaj časa. Podaljšala je terapijo z Mommaxom za 14 dni. Povedala je, da je to, da ni tipične bolečine in vročine, pri vnetju srednjega ušesa precej pogosto in da imajo to vnetje navadno otroci do šestega leta starosti.
Pred dnevi je izginil tudi rumen izcedek, ki se je vlekel tako dolgo in nismo poznali razloga. Upam, da se ušesi v redu pozdravita in sem vesela, da ni nič resnejšega.