naš vsakdan

“Kako sta sladki, sta pa res pridni”: Ne vem kaj so si mislili deset minut kasneje

Haj haj. Javljam se iz vikend pobega🤗. 🙂 Tokrat s Timeino in Mineino teto Simono. Dopust smo imele planiran že januarja, a je tedaj Minea zbolela za gripo in namesto dopusta v termah, pristala v bolnišnici.😓 Tudi tokrat sem skoraj mislila, da nam ne bo usojeno. Pretekli teden so se v njuni skupini pojavile vodene koze. In v četrtek se Minea zbudi s piko na lico. Tudi v vrtcu niso bili prepričani ali bi lahko šlo za koze ali ne. In tako smo ves dan čakali, ali se bo kaj razvilo ali ne. No k sreči se ni, tudi te pike v petek ni bilo več. V petek sem ju tako kljub dopustu vseeno peljala v vrtec in se dogovorila, da ju dvignem po kosilu. Med tem sem v miru spila kavo, se psihično pripravila na “dopust”😂 in spakirala. Čeprav samo za tri dni, se prtljage kar nabere. Posteljice, jogija in ostalo – prtljažnik je bil hitro poln.

Pot je hitro minila, malecki sta pridno dremali in že smo bile na cilju. Tokrat je bil že start nekoliko drugačen kot ponavadi. Navadno gremo z atijem in nam vse stvari odnese v sobo. Sedaj pa sem po stopnicah tovorila tako, da so se mi lahko ostali kar nasmejali. Ko sem nesla kufer, sem se vsakič po parih stopnicah za sekundo spočila😂 in si mislila Mitja, kje si? K sreči sem že profi v postavljanju in razstavljanju prenosnih posteljic (te so mi na začetku povzročale preglavice) tako da smo bile hitro “fraj” za “lutanje”.

Sprehod po parku, kosilo in nato je sledilo tisto najslajše – kopanje. Nevem kako sem naivno mislila, da bosta pustile nadeti rokavčke? 😂No, te bomo očitno imeli vsaj še en čas kot igrače. Mini in Timi nista pokazali niti malo navdušenja. Mimogrede… Pozna kdo kakšen trik kako ju prepričati?

Po igranju zunaj je sledilo njunih 15 minut – risanke in malo na off za mami in teto🤗. Do večerje je bila še dobra ura, a kazalo je, da je ne bosta dočakali. Očitno je bilo vsega dovolj, bili sta utrujeni in ob 18. uri sva ju še komaj držali pokonci.😯 Večerja se je super začela, komentarji ljudi so se kar vrstili: “joj kako sta sladki, sta pa res pridni”. Ne vem kaj so si mislili deset minut kasneje. Minea je skoraj zadremala za mizo, Timea pa je v svojem stilu začela z ipiko. Kadar začne katera v takšni situaciji jokati, imam vedno občutek, da vsi bulijo v mene in si mislijo: “Kaj bo tota umirila otroka, da v miru jemo?”. No potem se pa hitro potolažim, da verjetno jih je večina imela otroke in vedo kako to poteka. Med tem, ko sva še s Simono jedli, sem stoje s Timeo postopala kot nek dvorski norček. 😵 Kaj res? Doma znata rogoviliti tudi do 22. ure, tu la niti večerja ne bo šla čez?

Ja..hitro smo bili v sobah, na hitro sem ju preoblekla in nekaj pred 20. uro sta spali!
Sedaj, ko pišem ta blog je nekaj pred polnočjo, pa je nekaj alarmov sicer že bilo, a če bo tako naprej, bomo preživeli. Sama sem zaspala urco po njima, tako da je “prva runda” spanja že za menoj. 😂 Tole ni slabo vidim. Bom poskusila večkrat prakticirati.😂
Se javljamo ❤

naš vsakdan

Same lepe novičke, mami je neučakana

Sploh ne morem verjeti, da je že dva tedna odkar smo se nazadnje javile. 😯Priznam, občasno se malo izgubim v napornem vsakdanu. Pa saj mamice same dobro veste kako je to. Vsaka od nas bi verjetno bila vesela gumba pauza – da bi 10 minut zadihala, vse ostalo okoli nje pa bi bilo mirno. 🤣Ampal žal, tega še niso izumili.

Ravno toliko kot je od naše zadnje objave, je tudi od dneva, ko sta bili T in M nazadnje v vrtcu. Včeraj sta ponovno šli. Bilo je malce joka, njunega, pa tudi jaz sem potočila solzo, ko so se vrata zaprla, a baje sta hitro že bili nazaj v svojem “tempu”. Prehlada se sicer nikakor ne moremo v polnosti znebiti, tudi rahel kašelj je nenehno prisoten. 🤔Vglavnem, upam, da se bolezni poležejo, saj se mi zdi res noro, vsepovsod vsi bolani, najrazličnejše viroze,.. Ne vem ali sem sedaj, ko imam otroke na to bolj pozorna, ali pa je dejansko res vse v tolikšnem porastu?

No ena novost, ki sem vam jo nazadnje omenila – bioenergetik.🤗 Ja, začela sem ju voziti k bioenergetiku. O tem sem dolgo razmišljala, kolegica mi je zrihtala kontakt, pa se nikakor nisem spravila. Nato pa je padla odločitev – izgubiti nimam ničesar, lahko kvečjemu pridobimo – jaz, malidve in vsi okoli njiju. Včeraj sta bili že tretjič. Fascinira me, kako se pri bioenergetiku umirita. Nobenega joka in skrivanja, kot se kdaj zgodi pred ljudmi, ki jih ne poznata. Že prvič sta brez problema sodelovali. Sedaj sicer o nekih drastičnih razlikah še ne morem govoriti, saj je potreben še kakšen obisk več, a jaz upam in verjamem, da bom lahko kmalu zares pozitivne novičke na tem področju delila z vami.❤ Sicer pa, spita lepše! Končno!

In še ena lepa novička. 😍Naš novi dom dobiva končno obliko. 👏👏Za to je najbolj zaslužen moj ati, saj je ogromno truda vložil v to. Veselimo se bivanja na svojem, samo, da nam bo naklonjen mir, ker dandanes je to izredno težko. ☹Sploh, ko ljudje niso zadovoljni s svojimi življenji, pa jim je naše bolj zanimivo.

Vglavnem. Sem vesela in neučakana. ❤ Se beremo.

naš vsakdan

Za nami je čudovit oddih

Kuku! Spet smo tu… 🙂 Za nami je super tridnevni oddih, ki nam je vsem štirim zelo ugajal. No vsem petim, saj smo poskrbeli tudi za Jano, ki je med tem, ko smo mi bili v Biotermah, uživala v pasjem hotelu Kosmata sreča.

Ker sta pretekli teden malo driskali, smo mislili, da bo ponovno dopust padel v vodo, k sreči pa se je stanje pravi čas uredilo in v soboto zjutraj smo se odpravili. Vem, da je čudno, a ko smo vstopili v hotel sem dobila solze v očeh. Srečna, da bomo po dolgem času skupaj, le mi – kot družina. Brez službe in nenehnih opravkov. Takšni trenutki so preredki in mi zato toliko bolj pomenijo.

1551349432973

Kratko in jedrnato: imeli smo se super! Bili sta pridni, vse jima je bilo zanimivo in seveda ker sta dve, imata vsepovsod obilo pozornosti.

1551349543292

Z veseljem sta oblekli kopalna plaščka in se podali proti bazenu. Ko vidita vodo, se jima zasvetijo oči. Noro uživata in tudi doma se večkrat tedensko kopata. Ko slišita kopanje, že letita proti kopalnici. Jaz pa uživam zraven njiju, ko vidim njuno srečo v očeh.

1551349727540

Spoznali domače živali

Končalo se je z izletom h kolegom na bližnjo kmetijo, kjer sta Minea in Timea prvič videli domače živali, kolegica pa je (ne vem s čem sem si zaslužila ampak uspelo ji je, da me je zelo presenetila) spekla meni najljubše KROFE. 🙂

1551349612868

Ponovno bolezen na obisku

Žal pa sta ponovno doma in tako bo prihodnja dva tedna. V ponedeljek popoldan sem pri Minei zasledila stokanje, zato sem včeraj poklicala pediatrinjo in rekla je, naj se pridemo pokazati. Minea je ponovno na ventolinu – bronhiolitis. Upajmo, da se stanje čimprej izboljša. In upam, da bo kmalu konec tega obdobja, ki sem ga že dodobra naveličana. Prosim za eno velikooo košaro zdravja.

Včeraj sem ju prvič peljala k bioenergetiku, za to sem se odločila iz zdravstvenih razlogov in zaradi spanja. Poročam!

naš vsakdan

Zarečenega kruha se največ poje

Saj veste.. zarečenega kruha se največ poje. Moji otroci ne bodo spali v najini postelji. Valda, da ne!

Odkar sta se Timea in Minea rodili sem bila mnenja, da v najini postelji ne bosta spali. To je prostor, samo za naju.  Z Mitjem tako ves dan nisva skupaj, večer preživiva skupaj z otroci, zato se mi je zdelo prav, da imava vsaj tisti del, ko skupaj leževa v posteljo in
se stisneva, zase. Jutranje cartanje v postelji je nekaj drugega. Tisto je nekaj najlepšega. No pred kratkim se je vse spremenilo..

Noči so še vedno naporne, včasih tako, da komaj čakam, da je jutro in da je še ena noč mimo. Po dolgem času sem se pričela celo malo ličiti, da zakrijem svoje neprespane oči, ki jih je sicer težko skriti. Ampak, saj bo.. ne? Enkrat.

Mitja je med tednom delovno odsoten, vrača se šele ob koncih tedna in ni potrebno posebej poudariti, da nad tem nisem pretirano navdušena, a kar je treba je treba, zato bo potrebno stisniti zobe.. In tako sem “podlegla”. Timea in Minea  že nekaj dni kraljujeta v najini postelji.

Večerno uspavanje se odvija medtem, ko sta vsaka v svoji postelji. Tam tudi brez večjih težav zaspita. Preberemo pravljico, nastavim glasbo za uspavanje,.. Po kakšni uri pa jok, kričanje. Seveda tako intenzivno, da ena zbudi drugo. Potrudim se ju potolažiti hkrati, a na dveh koncih mi to ne uspeva ravno briljantno. Božanje, prepevanje,.. včasih zaleže, včasih ne.

Tisto, ki mi je ne uspe potolažiti, najpogosteje je to Timea, vzamem v naročje. Božam, zibam,.. a ona kljub temu, da je napol v snu, kaže proti postelji. V kolikor jo želim odložiti v kinderpet odkimava z glavo, z zaprtimi očmi, in kaže proti najini postelji. Po tem, ko vidim, da drugače ne bo šlo, jo odložim k meni. Hitro se umiri, poišče svoj kotiček in zaspi. Uležem se zraven nje, poskusim zaspati, ko se vklopi alarm številka dve in prej opisana situacija se ponovi. Kje konča Minea? Seveda pri nama s Timeo. In tako kraljici zasedeta skoraj vso posteljo, se vmes približata ena drugi, se stisneta, spet drugi trenutek zlezeta vsak na svoj konec postelje. Jaz s svojimi 100 kilogrami in skoraj 180 centimetri pa dobim svoj majhen delež postelje. Vso noč se pomikam centimeter po centimeter, počutim se povsem polomljeno.. a poglejte to, pogled na to.. Je vreden vsega.

20190212_005154

Kaj je lepšega kot ta nedolžna sestrska ljubezen? Moj križ bo potrpel, moje jamranje glede spanja bo verjetno še trajalo, a spomin na te trenutke, bo ostal vedno. ❤

*Vseeno pa seveda ne bom jezna, če bosta kmalu spet vzljubili svoji postelji.*

 

naš vsakdan

Uuuu, to pa je bilo super presenečenje

Včeraj je ati po nekaj dneh prišel domov. Poskrbel je za pravo presenečenje, takšno, da smo bili navdušeni še ostali.🤩

Poganjalčka sta dobili sicer že za prvo rojstni dan, zelo pogosto sta v uporabi, zato se je odločil za “nadgradnjo” in jima kupil avtomobilčka – gugalnika in poganjalčka. Bili sta navdušeni, hitro sta “pogruntali” vse gumbe.

20190207_230252.jpg

Danes smo jih preizkusili še zunaj.

20190208_161431

20190208_161342
Dobili sta tudi svoji tablici.

Nekaj časa sta bili zelo navdušeni, nato pa smo nadaljevali peš. Oz. tako..

20190208_162610In malo kasneje..

20190208_162906

Dolgčas nam zagotovo ni…🤣🤣

naš vsakdan

Po 1 mesecu doma,v vrtcu zdržali 4 dni

Nekaj dni se nisem javila. Vbistvu sem imela “dovolj”, da se morem vedno javljati s “slabimi” novičkami.😢 No.. v vrtcu sta po 1 mesečnem povratku, zdržali cele štiri dni. Iz četrtka na petek pa vročina – Timea. Ker sem morala v službo, sem hitro poiskala varstvo. K sreči je bila moja prijateljica tisti dan “fraj” in ju je pazila skupaj z mojo babi. “Bolani? Pa saj jima nič ni. Nimata vročine, norita..” Uff, super🤗! In nato pade mrak, spet začenjata kuhati,.. in vročina vztraja vso noč.😭Zbijem s svečkami, zjutraj pa ponovno nič. In tako je bilo nekaj dni. Čez dan super počutje, brez vročine, ponoči pa ponovno visoka temperatura.👹

Kličem pediatrinjo, jo vprašam kaj meni, saj ju nisem želela voziti tja, saj me je skrbelo, da bi dodatno kaj zboleli.😖 Pridite se pokazati, trenutno ni gužve, samo dva sta. Ok, letimo. 🙂 ušeska ok, grlo ok, situracija ok, pljučka čista. 👍 Diagnoza: viroza. In tako se ponovno družimo doma, jaz pa sem si včeraj vzela prvič prosto v službi. Vedno grem preko sebe, želim opraviti vse, a enostavno te po tolikšnem času izčrpa.😵 Več kot mesec dni delati od doma, z dvema 18-mesečnima, kljub moji babici, ki mi vsak dan pomaga, ni bilo lahko.

Poleg tega smo bili vsi napeti, saj je moja mami v nedeljo odšla v bolnišnico in v ponedeljek zjutraj jo je čakala operacija. 💜 Skrbelo nas je, saj je za njo bilo že več operacij in narkoz. K sreči pa se je vse dobro izšlo. Operacija je uspela, mami dobro okreva in včeraj je prišla nazaj domov. 😍

Sicer pa.. dlje časa sem odlašala z nabavo inhalatorja in ga v preteklem tednu končno kupila.🤗 Sedaj vsak dan redno delamo inhalacije, sesamo nosek.. in zdi se mi, da se je tudi stanje glede kašlja poravilo. Zraven pa obvezno večkrat na dan vklopim difuzor z eteričnim oljem, uporabljamo pa tudi vlažilec zraka. Toliko denarja kolikor sem ga v lekarni pustila v januarju in februarju, verjetno prej nisem v 10 letih. 😐

No njune dogodivščine pa lahko tako vsak dan spremljate preko Instagrama – za pisanje niti ni več toliko časa.  🙂

 

naš vsakdan · Nosečnost · Rojstvo

O tem kako je bilo roditi kar dve sreči naenkrat

7. februarja, ob 20.30 uri vas vabim k večernemu klepetu, ki bo potekal na Facebook strani spletne šole za starše – Veva, kjer bom poklepetala z Marino Popovič Frangež o tem kako je bilo roditi kar dve sreči naenkrat. 🙂

51116943_475040149566825_780320636273688576_n

Od tega je skoraj 18. mesecev, ki so tako hitro minili, da sploh ne morem verjeti. Zato se bo lepo ponovno vrniti v trenutke nosečnosti, obuditi porod, prve dneve, mesece,.. poklepetati o lepih stvareh in trenutkih, pa tudi tistih drugačnih, žalostnih, težkih.

Vabljeni, da se nama pridružite!