Rojstvo

FOTO: Praznovanje Timeinega in Mineinega drugega rojstnega dne

Za nami je praznovanje Timeinega in Mineinega drugega rojstnega dne. Tisti, ki me poznate, veste, da mi praznovanja ogromno pomenijo in jim namenim veliko pozornosti. Želela bi, da sta žabici nekoč ob pogledu na slike njunega rojstnega dne veseli, saj se ga spomnili kot takšnega zagotovo ne bosta, in si mislita “Kako lepo nama je mami vse uredila.”.

Z načrtovanjem sem začela pred nekaj meseci, ko sem izbrala tematiko rojstnega dne. Nato pa so se zadeve nekoliko ustavile. Enostavno nisem imela energije, ne časa, da bi zadeve pripravila sama, vsaj ne v tolikšni meri kot sem si želela. Še nekaj dni pred samim rojstnim dnem nisem imela točne vizije kako želim, da zabava izgleda. Jasno mi je bilo, da bo potrebno nekaj improvizacije, a prepričana sem bila, da bo kljub temu, da tokrat načrtovanja podrobnosti ni bilo, zabava izpadla super.

V sredo, točno na njun drugi rojstni dan, smo se punce družile doma. Pa ne zato, ker bi bila tako dobra mama in bi ju ob njunem prazniku vzela iz vrtca ter si vzela prost dan v službi, temveč zato, ker nas je obiskala teta vročina. Teh obiskov seveda nismo niti najmanj veseli, sploh ne jaz, paničar. 🙂 Pred vrati je bila sobotna zabava in spraševala sem se ali naj raje kar vse skupaj odpovem ( naročeno sem imela torto, nekaj peciva in katering) ali naj upam do zadnjega na najboljši možni razplet. V petek ju je pregledala pediatrinja in dejala, da gre zgolj za prehlad. Še v soboto zjutraj je Minea imela malo povišano temperaturo, a je že v dopolanskih urah izginila. Ufff! Veselje. Da pa ne bi bilo to dovolj, pa sem izgubila bodija namenjena za njun rojstnodnevni outfit. Pretty little things očitno bova morali drugo leto poskrbeti za duplikate.

Ob 10. uri sva se dobila s kolegom, ki mi vedno pomaga pri uresničevanju kakšnih želj. Tokrat mi je naredil okvir za slikanje in 2-ko iz krep papirja, saj sem jo želela uporabiti za slikanje, tako kot lani, ko sta praznovali prvi rojstni dan. Pomagal mi je pri okraševanju prostora, ob 13.30 uri pa šok. Vedela sem, da je napovedan dežek, a ne, da bo takšna nevihta. Super, praznovanje na prostem, lije pa kot iz škafa.

K sreči smo večji del dekoracije pripravili pod streho, a kljub temu sem vedela, da v kolikor dež ne bo prenehal, nimam druge izbire kot da 25 ljudi spravim v naše stanovanje. “Ne vem kako, ampak če bo potrebno, bom to storila.”. Nekaj čez 14.30 uro pa preneha dežavati, jasno nebo mi nariše nasmeh na obraz. Nato pa upanje, da bo tako obstalo. Čez nekaj trenutkov se začnejo zbirati gostje in zabava se prične.

Ob 17. uri pripeljejo torto. Waaaaaaw! Točno takšna je kot sem si jo zamislila in točno takšna kot sem jo narisala. Ko prižgemo fontane, Timea in Minea začudeno opazujeta iskrenje, med tem, ko jaz še vedno kot majhen otrok ne morem skriti navdušenja nad torto. 😀 Po torti pa so sledile dobre stare karaoke, ki so razgibale naše smejalne mišice.

Kljub temu, da se je zabava zaključila nekaj čez 21. uro, sem se počutila kot da sem žurala ves dan in noč. Ja ja, te zabave za dvoletnike znajo biti precej naporne! 🙂

naš vsakdan

Vsakič me je pričakala z močnim objemom, že na stopnicah sem zavohala kavo…

Ura je 5.00. Zvoni telefon. Vedela sem, da mora biti nekaj narobe, a takih novic nisem pričakovala niti v najhujših sanjah. Bila je Mitjeva sestra, ki je v telefon kričala naj dam Mitja. Brez besed sem mu predala telefon in njegov izraz mi je povedal vse. Rekel je samo mama in se sesedel. Umrla je. 

Jutri bo štiri leta od tega, ko sem izgubila najboljšo taščo. Vsakič me je pričakala z močnim objemom, že na stopnicah sem zavohala kavo, ki me je obvezno čakala. Ne le to, čisto vsakič nama je z Mitjem pripravila najini najljubši sladici in to tako, da sva jedla tam, poleg tega pa sva še en pekač vedno odnesla domov. Večkrat me je poklicala samo, da me je vprašala kako sem. 

Vedela je, da zbiram hello kitty stvari in me z njimi kdaj presenetila. Tudi tokrat je bil njen namen takšen. Le dan, dva preden je umrla je zame kupila hello kitty napihljivo žogo, ki mi jo je želela dati, ko se vidimo. Za to je vedela Mitjeva sestra, ki mi jo je poklonila in povedala kako “letanje” je zaradi nje imela mama, saj me je želela razveseliti. Tekle so solze, nikoli več je ne bom mogla objeti, ji povedati, da jo imam rada, se ji zahvaliti za še zadnje darilo. Hkrati pa je bil občutek, ko sem vedela, da je bila ena izmed njenih zadnjih stvari želja, da me preseneti, neprecenljiv. Moja zlata taščica.

To žogo, ki je bila še nenapihnjena v škatli, sem dala za voznikov sedež v avtomobil. Nekaj mi je govorilo, da naj je ne dajem iz avtomobila, da me bo pazila. Verjetno se bo kdo ob tem nasmejal in si mislil ti pa si “fsekana”, a dejansko se žoge nisem dotaknila vse, dokler nisva prodala avtomobila. In v tem trenutku imam slabo vest, ker sem jo med pakiranjem pri selitvi pospravila, pa trenutno ne vem kam. Moja želja je, da jo najdem do srede, ko bosta imeli Timea in Minea rojstni dan in jima jo poklonim. Da bosta imeli nekaj od druge babice, ki bi zagotovo žarela od ponosa, ko bi ju videla. 

“Zamudila” je najino poroko in rojstvo vnukic, tega česar se je zelo veselila in nestrpno pričakovala. Vedela je namreč, da delava na otroku. Ne le Timea in Minea, poleg njiju so se v tem času rodili še štirje vnuki. 
Na poroki sem imela v kotu dvorane izobešeni dve rdeči zvezdici. Skoraj nihče ni vedel zakaj. Ena je bila v spomin nanjo, druga v spomin na mojega bratranca Borisa. Ni ju bilo tam, a v mojih mislih sta naju z Mitjem spremljali kot zvezdici.

Danes sem bila v njenem domu, si skuhala kavo v džezvi, v kateri mi jo je kuhala ona in pila iz njenih šalčk. Želela sem si, da bi lahko poklepetala z njo, da bi videla žabici, a žal temu nikoli več ne bo tako.

Drugi o nas

Dopust skozi oči Janje: Kaj je pričakovala in kakšno je realno stanje

Preteklo leto je z mano na morju preživela moja prijateljica Živa, ki sedaj uživa s svojo hčerkico, staro dva meseca. ❤Takrat je pridno pisala blog in opisovala kaj doživlja z nami. Sedaj sem nekaj dni preživela z mojo dolgoletno prijateljico iz srednje šole – Janjo. Z Janjo sva si precej različni, predvsem v stilu življenja in prehrani, a kljub temu najdeva veliko stvari, ki naju povezujejo. Dopust se izteka koncu, meni pa jo je uspelo prepričati, da tudi ona napiše nekaj vrstic. Brez olepšav. 🤪👐 In kaj je “povedala”?⬇️⬇️

Ko sem se odpravljala na dopust, nisem točno vedela kaj lahko pričakujem, ker še nisem nikoli bila z dvema otrokoma na dopustu.🙈Bila pa sem prepričana, da bo lažje – predvsem ponoči in večerno uspavanje. Čez dan sta super, veliko se igrata, tako, da se zagotovo utrudita, zato sem bla ziher, da bosta zvečer še samo padli dol in bo to to.😂

Večkrat sem poslušala Teo kako jamra, pa sem si mislila, da pretirava.. Ampak zdaj, ko vidim kako je, mislim, da bi jaz še desetkrat bolj. Ne predstavljam si, ne vem kaj bi naredila😴. Vidim, da še nisem pripravljena na otroka😂😂. Absolutno še nisem pripravljena😂😂! Sicer mi je super z njima.. tako za par dni, ampak sama si tega ne predstavljam. Bom raje še počakala.😂

Všeč mi je njuna igrivost in kako se skupaj igrata. Ne morem pa verjeti, da lahko otrok leži, izgleda kot da bo ravno zaspal, nato pa se vstane in postane pravi hudič. Te ekstreme ne razumem. Glede na to kako pozno gresta spat, bi pričakovala, da bosta zjutraj zaspani in sitni. Tako sta pa spet polni energije.😲 No vbistvu, če dobro pomislim, razumem zakaj sta takšni!🤭 Po mami sta! “Nočni ptici sta, sploh ne vem zakaj se buniš Tea🤔?”.

Tea je glede na situacijo v super stanju, ampak se absolutno preveč obremenjuje.👹..včasih se samo igrata, ona pa ju hoče imeti nenehno na očeh. Hitro pop***i , tudi, ko nič ni, tako, da mislim, da se more tu malo umiriti 😂 in znebiti nenehnega strahu, da se bo kaj zgodilo. Pa včasih tisto, lubica moja, potem pa kaj naredi in uporablja vse ostale možne besede🙈. Tisti, ki jo poznatey, veste o čem govorim. Gre za nihanja v katerih so tile otroci in mama precej podobni. Jaz mislim, da včasih Tea vztraja kje brezveze in tako preiskuša vse svoje živce, namesto, da bi se prej že odločila drugače. Bilo bi ji precej lažje!👏

Vbistvu zanimivo mi pa je, da ko razmišljam o Timei in Minei razmišljam kot o eni osebi, nevem zakaj, ampak danes prvič razmišljam o njima kot vsaki posebej. 🤔Absolutno se mi zdi Timea večji hudič, Minea bolj sprejme stvari, zdi se mi tudi, da se lažje prilagodi. Timei vidiš v očeh kako je pazljiva in bolj burno odreagira, ko ji kaj ne ustreza. 😯 Vrže se na tla in preiskuša. Minea pa jo včasih samo opazuje in se čudi, čeprav ima tudi ona kdaj kakšen kratki stik.

Te dni mi je bilo prijetno preživeti z njimi in opazovati njihov odnos mama-otroci. ❤ Vidi se, da so zelo povezane, med njimi je veliko ljubezni, tudi če je težko se vedno vse zaključi z objemom iz srca. ❤👐

naš vsakdan

Dedi in babi puncama pripravila mali raj

Pa je tu – naš dopustek številka 2. 🙂 Tokrat smo v zasedbi v kateri smo vztrajali 20 mesecev – moji starši in mi skupaj z Jano. Ker je Belka že v letih, smo jo pustili doma z babico. 🙂 Plan je bil sicer drugačen, a ker ima Mitja ogromno dela, smo morali vse načrte spremeniti. Sprva sem bila žalostna, saj ne moremo biti skupaj dlje kot do torka, prvoten plan je bil do nedelje. Vedno smo skupaj tako malo, da skoraj ni vredno omembe, sedaj pa je šel po “zlu” še naš dopust. Ampak dobimo super družbo – z nami bo preostanek dni preživela moja prijateljica. 🙂 In ja, ta dogodek mi je spet dal misliti. Koliko trenutkov zamudimo zaradi dela? Kdo še sploh dela v obsegu, ki mu dovoljuje, da lahko v času, ko je prost, dejansko užije prosti čas? Pričakovanja so vsepovsod vedno višja. A vsakdo potrebuje denar za življenje. Vmes pa gre pol življenja mimo nas, na koncu pa obstaja le še pešica ljudi, ki delo ceni. Žalostno. Pa pustimo to temo, ker lahko postanem preveč divja😂😂.

Naš prihod sta babi in dedi nestrpno pričakovala. Poskrbela sta, da sta bili Timea in Minea navdušeni. Smeha in vriskanja ni manjkalo. Tako jima je dedi tudi na morju pripravil mali raj.

Babi in dedi sta že teden dni na morju, spremljalo ju je lepo vreme, no..dokler nismo prišli mi. 😂 Danes že od jutra pada dežek. Upam, da je to samo “pozdrav” in da bomo kmalu uživali v sončku in morju. Timea in minea sta že namočili nogice, pravita, da je voda fantastična!

Drugi o nas

Krvodajalska akcija je pred vrati: to so nagrade

Moja druga krvodajalska akcija je pred vrati. Vabljeni vsi v Center za transfuzijsko medicino UKC Maribor, 11. julija, med 7. in 11. uro.

Vsi krvodajalci sodelujete v žrebanju za privlačne nagrade, ki si jih lahko ogledate spodaj.

HedLaser podarja fotografijo gravirano na les v velikosti 20×30 centimetrov.

Avtopralnica Betnava podarja 3x bon za notranje in zunanje čiščenje vozila.

Restavracija Orient podarja žar ploščo – Cesarsko razvajanje za 2 osebi.

Enjoyment Pohorje podarja 5x eno vožnjo za s PohorJetom.

Čvekasta ustvarjalnica podarja družinski okvirček.

EllArt podarja 2x bon v vrednosti 10 evrov.

Unique jawelry IG podarja darilni bon v vrednosti 20 evrov.

PYA vadbeni center podarja mesečno neomejeno karto.

Luxury intimate – Li Quandisa podarja set za intimno nego in zdravje, ki ga uporablja veliko nosečnic in mamic.

Jezikovna in namiznoteniška šola podarja 3x eno-urni tečaj namiznega tenisa.

Kuplet design podarja toaletko po izbiri.

EmiLina podarja bon za porisano skodelico po izbiri.

ArPoS International d.o.o. podarja majico s tiskom po izbiri.

Hvala vsakemu za sodelovanje.

naš vsakdan

Slikanje pred prihajajočim drugim rojstnim dnevom

Verjetno ni potrebno posebej poudariti, da ne vem kam beži čas? Zdi se mi, da je komaj za nami praznovanje prvega rojstne dne, pa je pred vrati že drugi. 10. julija bosta Timea in Minea upihnili drugo svečko na torti. Med tem, ko sem sicer poznana po tem, da vse zabave skrbno načrtujem že vnaprej, sedaj slab mesec pred praznovanjem, tega ne morem dejati. Čas me prehiteva in enostavno včasih ne utegnem urediti vsega kar si zamislim. Kljub temu, da morda zabava ne bo tako skrbno načrtovana, pa verjamem, da se bomo imeli super in to je najbolj pomembno.

Minuli vikend smo imeli slikanje za drugi rojstni dan. Fotografirala nas je Nina Đonlić – PredObjektivckom.si . Najprej sva razmišljali kam bi se odpravili, na koncu sem predlagala, da slikanje opravimo kar doma, na vrtu moje sosede, ki ima lepo zelenico. Napihnila sem nekaj balončkov, in pripravila nekaj njunih najljubših igrač. Kljub temu, da sta bili zjutraj dobro razpoloženi in sem pričakovala en sproščen, zabaven dan, je, ko je napočil čas fotografiranja, njuno razpoloženje popolnoma padlo. Jok, kisli obrazki, skrivanje v senčko.. Ja, tudi Nina, ki nas je že večkrat fotografirala, je bila rahlo presenečena, a na vso moč se je trudila ujeti kakšen naš trenutek. Naj povem, da je Nina v veselem pričakovanju in da je bila kljub vročini, polna energije in spodbudnih besed. Za to sem ji hvaležna.

Oblačila: Pretty Little Things

Ker smo videli, da nekako to kar smo si zamislili ne bo izvedljivo na vrtu, smo se odločili, da nadaljujemo v našem stanovanju. Bilo je kar precej pestro, a na koncu smo našli prostor kjer sta se noro zabavali, vriskali, smejali in uspelo nam je dobiti njun trenutek. Ta prostor, je najina spalnica, oz. najina postelja, kjer sta se skrivali med blazinami, skakali,..

Oblačila: Pretty Little Things

Čeprav sva si morda z Nino predstavljali drugačne fotografije, smo ujeli nekaj trenutkov, ki jih bom z veseljem hranila v njunem albumu. ❤ Slikice sledijo…

naš vsakdan

Zlati gor dol, starši bi obvezno rabili dopust po dopustu!

Naš dopust se bliža koncu. Imeli smo tako srečo, da je skoraj pet dni v eno deževalo! Seveda sem računala na malo hladnejše dni, tudi na dežek, in kljub temu, da me je mama opozorila, da ne boš pozabla škornjev in palerine ( in sem si mislila jao kaj res misliš, da ne znam pakirat? ), se je zgodilo točno to. Nič… drugi dan dežuje in rečem Mitji, da glede na napovedi, druge ne bo kot da se odpravimo po nakupih. Najti škornje in palerino: misija nemogoče. Ni mi uspelo. Bomo pa stisnili zobe in se zabavali drugače.

Z 2 leti starima otrokoma pač ne moreš biti ves dan v prikolici in pod 2×3 m veliko strehico. 😂 Narisala sva najmanj 50 avtomobilov, knjige so že cele oguljene, najbolj ju je zamotilo prestavljanje lego kock iz enega vedra v drugega 😂👍. Ko sem pakirala igrače, sem si mislila, da itak skoraj ničesar ne potrebujem, saj bo možnosti za raziskovanje gozdička, plaž, več kot dovolj..

En dan smo se odpravili v aquarium Pula – malidve sta bili navdušeni v eno sta vzklikali waaaa, no, najbolj od vsega pa ju je navdušil veliki stropni ventilator. Res? Peljeva vaju gledat ogromne ribe, vidve pa skoraj znorita od navdušenja, ko vidita velik ventilator. 🤔😂🙈 Odlično!

Drugi dan googlam kje je kakšni igralni center za otroke – teh se sicer na veliko izogibam, saj sta bili več kot preveč bolani. A tokrat sem si rekla pa dajmo.. le nekaj kilometrov od nas najdem nakupovalno središče, ki ponuja pravi mali raj za otroke. Ko sem videla njuno navdušenje sem pozabila na vse ostale “blokade” in “zavore”, da se odpravimo tja. Prva ura je brezplačna, nadaljna stane 20 kun na otroka (cca. 3 evre).

Presenetilo me je, kako lepo imajo urejeno previjalnico – kreme, pleničke, vlažilni robčki, ni da ni.. Po koncu zabave se odpravimo na kosilo nato pa Mitju rečem, da naj gre po voziček in da bom ju probala uspavati tako. Dejstvo je, da se že lep čas nista želeli voziti v vozičku, razen stoje na zadnjem delu in da so bile možnosti, da bosta tako zaspali izredno majhne. No – tako sem mislila.

Kar hitro ju je zmanjkalo in tako sva se lahko odpravila še po nakupih in v miru spila kavico. Mimogrede, na poti do tja sem opazila, da imajo v Puli novo kopališče, morda komu informacija kdaj pride prav. Če se vreme ne bi umirilo, bi se zagotovo odpravili tja. 

V zadnjih dneh sem se prav zamislila, kako nezahtevni so pravzaprav naši otroci. Poleg prej omenjenega ventilatorja: trudiš se jima dobro skuhati, onidve pa najbolj obožujeta kruh. Kupiš jima novo jakno, pa bi sosedi skoraj klicali CSD kaj delam z njima, vbistvu pa si samo tako močno želita obleči svojo staro, oguljeno jakno. Želiš jima menjati pleničko, da bosta v svežih, a onidve jočeta, ker si želita ostati v starih, polulanih. Ponudiš jima različne igrače, najbolj zadovoljne bosta s plastičnimi kozarčki in testeninami, samo da lahko prelagata v nedogled. Kupiš jima svojo mizo in stol, onidve bosta raje sedeli kar poleg mamice in atija ali pa že raje v njunem naročju. Pelješ ju na plažo, da vidita morje, kamenčke, rakce,.. onidve se navdušita nad traktorjem, ki pelje mimo. Mati? Kaj kompliciraš? Poglej kako zlate otroke imaš😂❤❤.

Malo za hec, malo za res. Res ju je lepo opazovati, sedaj se že sami primeta za roke, objemeta, data poljubček, ena drugo tolažita. Res sta zlati. A zlati gor dol, starši bi obvezno rabili dopust po dopustu! 🙈🙈

Ko je mama prebrala ta blog je komentirala:

Nauk? Poslušaj mamo in ti bo lažje!👍😂😂😂😂