naš vsakdan

Vsakič me je pričakala z močnim objemom, že na stopnicah sem zavohala kavo…

Ura je 5.00. Zvoni telefon. Vedela sem, da mora biti nekaj narobe, a takih novic nisem pričakovala niti v najhujših sanjah. Bila je Mitjeva sestra, ki je v telefon kričala naj dam Mitja. Brez besed sem mu predala telefon in njegov izraz mi je povedal vse. Rekel je samo mama in se sesedel. Umrla je. 

Jutri bo štiri leta od tega, ko sem izgubila najboljšo taščo. Vsakič me je pričakala z močnim objemom, že na stopnicah sem zavohala kavo, ki me je obvezno čakala. Ne le to, čisto vsakič nama je z Mitjem pripravila najini najljubši sladici in to tako, da sva jedla tam, poleg tega pa sva še en pekač vedno odnesla domov. Večkrat me je poklicala samo, da me je vprašala kako sem. 

Vedela je, da zbiram hello kitty stvari in me z njimi kdaj presenetila. Tudi tokrat je bil njen namen takšen. Le dan, dva preden je umrla je zame kupila hello kitty napihljivo žogo, ki mi jo je želela dati, ko se vidimo. Za to je vedela Mitjeva sestra, ki mi jo je poklonila in povedala kako “letanje” je zaradi nje imela mama, saj me je želela razveseliti. Tekle so solze, nikoli več je ne bom mogla objeti, ji povedati, da jo imam rada, se ji zahvaliti za še zadnje darilo. Hkrati pa je bil občutek, ko sem vedela, da je bila ena izmed njenih zadnjih stvari želja, da me preseneti, neprecenljiv. Moja zlata taščica.

To žogo, ki je bila še nenapihnjena v škatli, sem dala za voznikov sedež v avtomobil. Nekaj mi je govorilo, da naj je ne dajem iz avtomobila, da me bo pazila. Verjetno se bo kdo ob tem nasmejal in si mislil ti pa si “fsekana”, a dejansko se žoge nisem dotaknila vse, dokler nisva prodala avtomobila. In v tem trenutku imam slabo vest, ker sem jo med pakiranjem pri selitvi pospravila, pa trenutno ne vem kam. Moja želja je, da jo najdem do srede, ko bosta imeli Timea in Minea rojstni dan in jima jo poklonim. Da bosta imeli nekaj od druge babice, ki bi zagotovo žarela od ponosa, ko bi ju videla. 

“Zamudila” je najino poroko in rojstvo vnukic, tega česar se je zelo veselila in nestrpno pričakovala. Vedela je namreč, da delava na otroku. Ne le Timea in Minea, poleg njiju so se v tem času rodili še štirje vnuki. 
Na poroki sem imela v kotu dvorane izobešeni dve rdeči zvezdici. Skoraj nihče ni vedel zakaj. Ena je bila v spomin nanjo, druga v spomin na mojega bratranca Borisa. Ni ju bilo tam, a v mojih mislih sta naju z Mitjem spremljali kot zvezdici.

Danes sem bila v njenem domu, si skuhala kavo v džezvi, v kateri mi jo je kuhala ona in pila iz njenih šalčk. Želela sem si, da bi lahko poklepetala z njo, da bi videla žabici, a žal temu nikoli več ne bo tako.

naš vsakdan

Dedi in babi puncama pripravila mali raj

Pa je tu – naš dopustek številka 2. 🙂 Tokrat smo v zasedbi v kateri smo vztrajali 20 mesecev – moji starši in mi skupaj z Jano. Ker je Belka že v letih, smo jo pustili doma z babico. 🙂 Plan je bil sicer drugačen, a ker ima Mitja ogromno dela, smo morali vse načrte spremeniti. Sprva sem bila žalostna, saj ne moremo biti skupaj dlje kot do torka, prvoten plan je bil do nedelje. Vedno smo skupaj tako malo, da skoraj ni vredno omembe, sedaj pa je šel po “zlu” še naš dopust. Ampak dobimo super družbo – z nami bo preostanek dni preživela moja prijateljica. 🙂 In ja, ta dogodek mi je spet dal misliti. Koliko trenutkov zamudimo zaradi dela? Kdo še sploh dela v obsegu, ki mu dovoljuje, da lahko v času, ko je prost, dejansko užije prosti čas? Pričakovanja so vsepovsod vedno višja. A vsakdo potrebuje denar za življenje. Vmes pa gre pol življenja mimo nas, na koncu pa obstaja le še pešica ljudi, ki delo ceni. Žalostno. Pa pustimo to temo, ker lahko postanem preveč divja😂😂.

Naš prihod sta babi in dedi nestrpno pričakovala. Poskrbela sta, da sta bili Timea in Minea navdušeni. Smeha in vriskanja ni manjkalo. Tako jima je dedi tudi na morju pripravil mali raj.

Babi in dedi sta že teden dni na morju, spremljalo ju je lepo vreme, no..dokler nismo prišli mi. 😂 Danes že od jutra pada dežek. Upam, da je to samo “pozdrav” in da bomo kmalu uživali v sončku in morju. Timea in minea sta že namočili nogice, pravita, da je voda fantastična!

naš vsakdan

Slikanje pred prihajajočim drugim rojstnim dnevom

Verjetno ni potrebno posebej poudariti, da ne vem kam beži čas? Zdi se mi, da je komaj za nami praznovanje prvega rojstne dne, pa je pred vrati že drugi. 10. julija bosta Timea in Minea upihnili drugo svečko na torti. Med tem, ko sem sicer poznana po tem, da vse zabave skrbno načrtujem že vnaprej, sedaj slab mesec pred praznovanjem, tega ne morem dejati. Čas me prehiteva in enostavno včasih ne utegnem urediti vsega kar si zamislim. Kljub temu, da morda zabava ne bo tako skrbno načrtovana, pa verjamem, da se bomo imeli super in to je najbolj pomembno.

Minuli vikend smo imeli slikanje za drugi rojstni dan. Fotografirala nas je Nina Đonlić – PredObjektivckom.si . Najprej sva razmišljali kam bi se odpravili, na koncu sem predlagala, da slikanje opravimo kar doma, na vrtu moje sosede, ki ima lepo zelenico. Napihnila sem nekaj balončkov, in pripravila nekaj njunih najljubših igrač. Kljub temu, da sta bili zjutraj dobro razpoloženi in sem pričakovala en sproščen, zabaven dan, je, ko je napočil čas fotografiranja, njuno razpoloženje popolnoma padlo. Jok, kisli obrazki, skrivanje v senčko.. Ja, tudi Nina, ki nas je že večkrat fotografirala, je bila rahlo presenečena, a na vso moč se je trudila ujeti kakšen naš trenutek. Naj povem, da je Nina v veselem pričakovanju in da je bila kljub vročini, polna energije in spodbudnih besed. Za to sem ji hvaležna.

Oblačila: Pretty Little Things

Ker smo videli, da nekako to kar smo si zamislili ne bo izvedljivo na vrtu, smo se odločili, da nadaljujemo v našem stanovanju. Bilo je kar precej pestro, a na koncu smo našli prostor kjer sta se noro zabavali, vriskali, smejali in uspelo nam je dobiti njun trenutek. Ta prostor, je najina spalnica, oz. najina postelja, kjer sta se skrivali med blazinami, skakali,..

Oblačila: Pretty Little Things

Čeprav sva si morda z Nino predstavljali drugačne fotografije, smo ujeli nekaj trenutkov, ki jih bom z veseljem hranila v njunem albumu. ❤ Slikice sledijo…

naš vsakdan

Zlati gor dol, starši bi obvezno rabili dopust po dopustu!

Naš dopust se bliža koncu. Imeli smo tako srečo, da je skoraj pet dni v eno deževalo! Seveda sem računala na malo hladnejše dni, tudi na dežek, in kljub temu, da me je mama opozorila, da ne boš pozabla škornjev in palerine ( in sem si mislila jao kaj res misliš, da ne znam pakirat? ), se je zgodilo točno to. Nič… drugi dan dežuje in rečem Mitji, da glede na napovedi, druge ne bo kot da se odpravimo po nakupih. Najti škornje in palerino: misija nemogoče. Ni mi uspelo. Bomo pa stisnili zobe in se zabavali drugače.

Z 2 leti starima otrokoma pač ne moreš biti ves dan v prikolici in pod 2×3 m veliko strehico. 😂 Narisala sva najmanj 50 avtomobilov, knjige so že cele oguljene, najbolj ju je zamotilo prestavljanje lego kock iz enega vedra v drugega 😂👍. Ko sem pakirala igrače, sem si mislila, da itak skoraj ničesar ne potrebujem, saj bo možnosti za raziskovanje gozdička, plaž, več kot dovolj..

En dan smo se odpravili v aquarium Pula – malidve sta bili navdušeni v eno sta vzklikali waaaa, no, najbolj od vsega pa ju je navdušil veliki stropni ventilator. Res? Peljeva vaju gledat ogromne ribe, vidve pa skoraj znorita od navdušenja, ko vidita velik ventilator. 🤔😂🙈 Odlično!

Drugi dan googlam kje je kakšni igralni center za otroke – teh se sicer na veliko izogibam, saj sta bili več kot preveč bolani. A tokrat sem si rekla pa dajmo.. le nekaj kilometrov od nas najdem nakupovalno središče, ki ponuja pravi mali raj za otroke. Ko sem videla njuno navdušenje sem pozabila na vse ostale “blokade” in “zavore”, da se odpravimo tja. Prva ura je brezplačna, nadaljna stane 20 kun na otroka (cca. 3 evre).

Presenetilo me je, kako lepo imajo urejeno previjalnico – kreme, pleničke, vlažilni robčki, ni da ni.. Po koncu zabave se odpravimo na kosilo nato pa Mitju rečem, da naj gre po voziček in da bom ju probala uspavati tako. Dejstvo je, da se že lep čas nista želeli voziti v vozičku, razen stoje na zadnjem delu in da so bile možnosti, da bosta tako zaspali izredno majhne. No – tako sem mislila.

Kar hitro ju je zmanjkalo in tako sva se lahko odpravila še po nakupih in v miru spila kavico. Mimogrede, na poti do tja sem opazila, da imajo v Puli novo kopališče, morda komu informacija kdaj pride prav. Če se vreme ne bi umirilo, bi se zagotovo odpravili tja. 

V zadnjih dneh sem se prav zamislila, kako nezahtevni so pravzaprav naši otroci. Poleg prej omenjenega ventilatorja: trudiš se jima dobro skuhati, onidve pa najbolj obožujeta kruh. Kupiš jima novo jakno, pa bi sosedi skoraj klicali CSD kaj delam z njima, vbistvu pa si samo tako močno želita obleči svojo staro, oguljeno jakno. Želiš jima menjati pleničko, da bosta v svežih, a onidve jočeta, ker si želita ostati v starih, polulanih. Ponudiš jima različne igrače, najbolj zadovoljne bosta s plastičnimi kozarčki in testeninami, samo da lahko prelagata v nedogled. Kupiš jima svojo mizo in stol, onidve bosta raje sedeli kar poleg mamice in atija ali pa že raje v njunem naročju. Pelješ ju na plažo, da vidita morje, kamenčke, rakce,.. onidve se navdušita nad traktorjem, ki pelje mimo. Mati? Kaj kompliciraš? Poglej kako zlate otroke imaš😂❤❤.

Malo za hec, malo za res. Res ju je lepo opazovati, sedaj se že sami primeta za roke, objemeta, data poljubček, ena drugo tolažita. Res sta zlati. A zlati gor dol, starši bi obvezno rabili dopust po dopustu! 🙈🙈

Ko je mama prebrala ta blog je komentirala:

Nauk? Poslušaj mamo in ti bo lažje!👍😂😂😂😂

naš vsakdan

Bolečina, urgenca in končno zaslužen dopust

Zadnje čase se nas pred dopusti drži smola. V januarju smo ga morali zaradi gripe odpovedati, naslednji planiran dopust se je pojavila driska… Nazadnje smo mislili, da ga bomo mogli odpovedati ker so na pohodu vodene koze. No..k sreči niso bile in se je vse dobro izšlo. Tedaj smo bile na vikend oddihu z Mitjevo sestro.

Ker smo kot družina precej malo skupaj, sem se teh dni še posebej veselila. V petek pa se pojavijo čudne, močne bolečine v spodnjem delu trebuha. Samo vsedla sem se, solze so stekle. Ker sem videla, da ju nikakor ne bom mogla spraviti do avtomobila, sem poklicala sosedo Martino na pomoč. Skupaj s sinom sta Timeo in Mineo spremljala po stopnicah in v avto, med tem, ko sem se sama komaj spravila. Ženska kot ženska, v glavi sto scenarijev kaj se mi dogaja. Martina se odloči, da gre z mano v vrtec. Sama sreča. ❤ Ko oddama male, grem do mojih domov, se za pol ure vležem, vzamem tablete in upam, da bo čimprej za mano. Stisnila sem zobe, oddelala dva terena in dokončala ostale službene obveznosti.

Ker je bila bolečina še vedno precej močna in dopust pred vrati, sem se odločila, da se ne bom igrala, zato sem se odpravila na urgenco. Pregled, odvzem urina, krvi.. in čakanje. Ko mi je vmes sestra rekla naj ničesar ne pijem, saj me bo pregledal kirurg, sem imela kar cmok v grlu. 😯 in ko je sledil pregled me je vprašal: gospa, kaj ste vi malo sitni danes? Vse morem vleči z vas.🤣 Ob pregledu izvidov pa dejal, da verjetno v tem trenutku na urgenci nima nobeni tako dobrih izvidov kot jaz. Ok.. kaj se pol dogaja? Sledilo je vprašanje: gospa, ste pod stresom? Se počutite obremenjeni?. In moj odgovor je bil ja. V zadnjih časih sem precej pod stresom, zaradi stvari, ki niso vredne tega. Ampak žal, tako je. Tega se lep čas zavedam, občutim in jasno mi je, da bom na tem mogla nekaj narediti. Vglavnem preostanka v UKCju raje ne bom opisovala: težava je nastala z mojim črevesjem. 


Gospa, kaj če bi si privoščli dopust? Povedala sem, da ga imam ravno v planu, ampak da sem čakala rezultate, da vidim kaj je z mano narobe. Sedaj, ko vem pa z veseljem grem. Bolečina je bila že isto noč manjša, danes še ni čisto prenehala ampak je tako znosna, da z njo normalno funkcioniram.

Včeraj dopoldan sem na hitro spakirala, čakali smo mitja, ki je že dve uri zamujal. In ko je prišel, mi pove, da greva do Ljubljane vsak s svojim avtomobilom. Pet minut po tem pa ugotovi, da nima pasuša in da ne najde telefona. Bravo mož moj. Malo adrenalina ne škodi. Za potni list se je spomnil, da je v kombiju, ki ga je odpeljal delavec, k sreči ga hitro pokliče in mu ga pripelje. Telefon išče skupaj s sosedi😂. In hvala bogu ga najde: na podstrešju. Štartali smo ful pozno in zvečer prišli.. ampak važno, da smo varno prispeli. Pogrešala sem ta mir, ta borov goziček.. Do morja še nismo prišli, sedaj uživam zadnje minute v tišini, ura je 8.30 in vsi tri sladko spijo. Navijam za še pol ure spanca! 😂

naš vsakdan

To se za poročeno žensko, mamo dveh otrok, pač ne spodobi

Pa je za mano.. prva noč zunaj, po skoraj treh letih. Ko sem rodila, sem rekla, da bom šla ven, ko bosta imeli pol leta. Ko je pol leta minilo, sem rekla, da bom šla, ko bosta prespali noč. No, ker ni bilo videti, da se bo to zgodilo, sem moje načrte ponovno spremenila. Le ene stvari sem se držala – Tjaši sem rekla, da želim, da ko greva ven, greva na Vigorje! Naprej pa itak, kaj bom oblekla? Največji problem so vedno čevlji, saj imam ogroomno nogo (42) in ravno nimam veliko izbire v trgovinah. Po obhodu trgovin, sem obupala in se odločila, da bom šla pač v teniskah. V eni izmed trgovin kupim sako, torbico.. in kaj se nato zgodi? Itak ne grem oblečena v to kaj sem si kupila. 😀

Po celem dnevnem šihtu sem se spraševala kako bom sploh zdržala, saj sem na veliko zehala in z mislimi že bila z eno nogo v postelji. Po kratkem druženju pri Tjaši, smo se odpravile noči naproti. Glasba me je v sekundi prebudila. Bilo mi je nenavadno: Mati vuniii si :). To je bila prva noč, ko je Mitja sam prevzel malecki. Nisem dvomila v to, da mu ne bi šlo, a vseeno sem vmes pomislila kako so, če spijo ali imata nočni party. No Mitja mi ni poslal niti enega sporočila, ko sem mu v nedeljo rekla kako to, pa je rekel: Tea ven si šla, zakaj si sploh študirala na nas. Haha, kaj res? Kaj naj bi kar odmislila, da imam doma dva otroka, ki bosta prvič spala brez mene? Ampak ja, jasno mi je, da mame smo pač mame in da moški nekaterih stvari pač ne morejo razumeti.

Bil je super večer, nimam kaj dodati. Definitivno za ponoviti. Prespala sem pri Tjaši, da bi se lahko tako vsaj malo spočila. In ker sem vedela, da se lahko malo “zalomi” – dolgo nisem spila kakšnega kozarčka, in pustila sem tudi to možnost, da bo padel še kakšni, dva, tri… Seveda, to se za poročeno žensko, mamo dveh otrok pač ne spodobi ne? Žal mi je, morem vas razočarati, viski se je spogledoval z mano in nisem se mu mogla upreti. In ni mi žal! Sprostila sem se, sploh nisem vedela, da mi manjka plesa, da mi manjka glasba, druženje na tak način… S Tjašo sva zdržali vse do 4.30. Če bi me kdo vprašal dan prej, bi rekla, da to nikakor ni možno.

Do 11. sem veselo kraljevala na kavču (pa še kje drugje) nato je moja družinica prišla pome in odpravili smo se novim dogodivščinam naproti.

Še malo se bomo solile

Danes gremo v solno sobo, imamo zadnjo terapijo, nato sledijo obnovitvene. Dolžna sem vam še nekaj odgovorov in sicer kakšne so same kontraindikacije in v katerih primerih se ne smeš “solit”. Barbara iz Solnega kristala mi vedno vse v nulo razloži, tako, da sem jo prosila, da kar ona odgovori na ta vprašanja.

“Solna terapija je popolnoma varna in učinkovita naravna metoda izboljšanja zdravja na področju dihal in kože ter ohranjanja dobrega počutja zaradi sprostitvenega in regenerativnega učinka, vendar ni zdravilo. Vsakdo z resnimi zdravstvenimi težavami se mora pred obiskom solne terapije pogovoriti s svojim zdravnikom.”

Če zbolimo med izvajanjem solnih terapij se le te prekinejo za čas izboljšanja stanja in se nato ponovno nadaljujejo, saj predstavljajo takrat za organizem še dodatno obremenitev, ki pa je ne potrebuje. Prekinitve med intenzivnim izvajanjem solnih terapij (kuro) niso priporočljive, ker se proces čiščenja dihalnih poti tako prekine in/ali podaljša. Do krepitve dihalne sluznice pa niti ne pride oz. z zamudo.

Solna terapija se ne izvaja v naslednjih primerih: akutno stanje respiratornih bolezni, krvavitev, aktivna tuberkoloza, srčna popuščanja, nalezljive bolezni, vročina, notranje bolezni v akutnem stanju, zastrupitve, potrebe po kisiku, težke bolezni jeter, težka obolenja srca,
pluvanje krvi in/ali nekontrolirana hipertenzija

V kolikor vas zanima še kaj več, se lahko obrnete na Barbaro TUKAJ.

naš vsakdan

FOTO: Vstopite v igralni kotiček Minee in Timee

Hej hej!

Za mano je naporen teden v službi, tako, da se mi je zdelo, da živim že v nekem drugem svetu. Nama pa je z Mitjem skoraj uspelo dokončati Timein in Minein igralni kotiček. V bistvu je tako, da imata izjemno majhno sobico, v kateri sta samo postelji in previjalna miza, ki sem jo v nosečnosti kupila na Bolhi in se v njo zaljubila. Pri mojih starših smo imeli drugo previjalno, ki jo je Mitja dobil od prijateljice, ta pa nas je čakala, da se vselimo. Seveda je to tako dolgo trajalo, da sem že prišla do vprašanja ali jo še sploh potrebujemo? In odgovor je ja! Ne dam je še. Ima ogromno površino na katero lahko dam obe in se vse zabavamo, poleg tega pa ima tako ogromne predale, da sem v njih spravila vso garderobo mojih žabic.

No v osnovi sta bili v sobi dve postelji, sedaj pa je ta soba podobna čemu drugemu, ne ravno otroški sobici, a o tem kdaj drugič. Iščemo se še… iščemo ideje kako dobro spati! 😀 No, nasplošno Timi in Mini ne bosta morali imeti vedno tako majhne sobe, to se zavedam. Zato bosta čez par let dobili sobo v kateri imava sedaj z Mitjem spalnico. Ta je ogromna. Privoščila sva si jo, saj sva kar nekaj let spala tako, da sva mogla plezati en čez drugega. V majhni utesnjeni sobi kjer sva imela le nekaj centimetrov prostora ob eni stranici, sva si zares želela imeti pravo, lepo, prostorno spalnico z velikimi omarami. No, sedaj jo imava! 🙂 Verjetno le za kakšni dve, tri leta, pa dobro je. Takrat se bom potrudila, da bosta dobili pravi mali raj.

Ker sta pikici še majhni, no kmalu bosta dopolnili dve leti, sem si zamislila, da jima v dnevnem prostoru, kjer imajo kuhinjo, jedilnico in dnevno sobo v istem prostoru, uredim igralni kotiček. Prostor, ki bo pripadel le njima in v katerem bosta uživali. Z nekaj preprostimi elementi sta ga dobili. In že nad njim sta bili navdušeni. A ves čas mi je nekaj manjkalo, pika na i. Tako sem prišla pred časom do ideje, da jima urediva stene, na katere bosta lahko risali s kredo. In točno to sva ta vikend storila. Najprej sem kolebala: ali naj naredim ravne linije ( ki se bodo najverjetneje ponesrečile ), “gore” ali “valovanje”. Mitja mi je kupil nek super trak, s katerim lahko izoblikuješ poljubne motive, saj je tako upogljiv, da ga z lahkoto zaviješ. Ker se mi je zdel zgornji del malo pust, sem zgoraj oblikovala še dva oblačka.

Kako izgleda končni izdelek pa vidite na fotografiji spodaj:

Desno zgoraj je izobešena prva umetnina Minee in Timee. ❤