Nosečnost

Želim si, da bo test pozitiven, a si ne upam preveč upati…

Ura je nekaj pred 7.00.. vstanem in si skuham kavo. Mitja je že na delu. Po 13-ih dneh od transferja me čaka krvni test. Tega ne ve nihče, vsi mislijo, da ga imam kasneje, razen moje sosede in prijateljice Martine, ki me ves čas vzpodbuja. Želim si, da bo test pozitiven, a si ne upam preveč upati.

Ko se pripeljem v UKC Maribor, srečam najboljšega prijatelja Marka, ki se po nočni odpravlja domov. Zagleda me in itak sledi vprašanje kak pa ti delaš tu? Nisem mu mogla lagati. Povedala sem mu, da bom že čez nekaj ur vedela, če je uspelo. Z navdušenjem je odgvoril, da čaka, da mu javim.

Odpravim se oddati kri. V čakalnici dobim listek s številko 88, takrat morda nič posebnega, a danes vem, da je šlo za dva znaka neskončnosti – neskončne ljubezni do mojih otrok. Po oddaji krvi, sem mogla štiri dolge ure čakati na rezultat. Z eno izmed punc sva se odpravili na pijačo, da je čas hitreje minil. Nazaj sem se vračala vsa živčna. V 1. nadstropju ginekologije, smo bile vse punce iz postopka, zbrane v čakalnici. V tistem tednu, smo imeli v družini dve izgubi in ravno ta dan, le uro po ten, ko sem čakala, da povedo rezultate, pogreb. Zato sem prosila, da sem na vrsti prej.

Ko so me poklicali v ambulanto sem bila polna mešanih občutkov skrbi, straha, veselja,… Polna pričakovanja sem sedla in čakala, da zdravnica pove kako je na stvari. Bila je kratka in jedrnata. Dejala mi je: ˝Čestitam. Božiček vam je prinesel darilo!˝. Kako sem povedala Mitju sem zapisala v blogu božično presenečenje.

Najprej sem poklicala sosedo Martino, ki je ves čas verjela v to, bolj kot jaz sama. Obdala me je z vilinskimi simboli (o tem kdaj drugič), pa tudi napisala pismo in ga zapakirala, še preden sem bila na krvnem testu in v njem je zapisano, da nikoli ni dvomila, da ne bi uspelo. Shranila sem ga za spomin njunima malima “pluskoma”, kot ju je po tem, ko je zvedela, da sta dve, poimenovala.

Isti dan sem novico povedala še Markotu, ko sem prišla na obisk in čakala, da iz službe pride še Tjaša. Večkrat si pripravimo “žrebanja” izberi eno pest, največkrat so v igri kakšne kinder jajčke in srečke. Tako sem na dva listka napisala “Ugani kaj je pozitivno?” in ji ponudila naj izbere pest. Najprej je gledala v listek in rszmišljala, nato pa se zakričala “Noseeeča si?” Veselja in objemov ni manjkalo.

O tem zakaj sem se odločila tako hitro govoriti o svoji nosečnosti in kako sem povedala staršem, pa jutri.

*Twinsdružina vam želi čarobne praznike s svojimi najbližjimi*
 

Nosečnost

Prenos najinega malega zarodka

“Dolžna” sem vam nadaljevanje najine izventelesne oploditve. Ta se je po 5-ih dneh nadaljevala točno na današnji dan. Zjutraj sva se zgodaj zbudila in popila kavo. Z mislimi sva že bila v Ambulanti za neplodnost. Upala sva, da bo za naju resnično srečen dan.

14184450_1339515142755240_6099737920431280694_n

Ob 8.00 uri smo čakalnico napolnili pari, ki smo čakali na “naš” trenutek. Ginekologinja je vsakega sprejela in se pogovorila o tem kakšne celice oz. zarodki so se razvili. “Celica je super. Nastala je kvalitetna blastocista. Ostale bomo pustili do jutri, da vidimo kako bo in naknadno dobite javljeno koliko zarodkov smo zamrznili. Saj veste, potrebna pa je le ena prava.”

20161210_110343

Super, pozitivne besede, ki jih v tem trenutku še kako potrebuješ. Med tem časom, ko smo čakale, smo s puncami delile svoje zgodbe. Ena je v Maribor prišla iz Italije, saj je slišala, da je Ambulanta za neplodnost UKC Maribor ena najboljših v Evropi. Spet druga je prišla po dveh uspešnih IVF-jih še po tretjega, tretja se je trudila več let neuspešno,.. v glavnem, vsaka je imela svojo zgodbo. Ob nekaterih slišanih me je stiskalo v srcu, druge so mi vlivale pozitivo.

Vprašaš se zakaj? Verjamem, da so nam stvari usojene in da ima vse svoj razlog. A včasih res ni jasno, kakšen bi ta razlog bil? Nekateri pari, ki si otroke neizmerno želijo, morejo čez trnjevo pot, ki dobro preizkuša kako močna je zveza in poveže ali pa “razveže” pare. Za nekatere postopki predstavljajo velik pritisk in ni se mogoče kar narediti, da je vse ok, med tem, ko množično opazuješ nosečke, družine z vozički, tvoje naročje pa je še zmerom prazno.

V letih, ko sva se z Mitjem trudila zanositi, sem težko “sprejela” vsako nosečnost kolegic, prijateljic. Ne da jim ne bi privoščila, a vedno je bilo vprašanje: “Kdaj pa bova midva na vrsti?” Zaradi tega nisem imela slabe vesti, čeprav mi je Mitja večkrat dejal, da ne smem tako razmišljati. A ženske smo pač ženske. Velikokrat zadeve jemljemo mnogo bolj osebno.

16602414_1560077090699043_2435089150154753758_o

Da se vrnemo nazaj… vstavitev zarodka, je bila izredno hitra. Med tem, ko sem se vlegla na ginekološki stol, sem nad seboj na ekranu opazovala najin “mali zarodek”. S tanko cevko so mi zarodek vstavili pod vrh maternične votline. Po prenosu sem morala še eno uro odležati, nato pa sva se po nasvetu drugih v postopkih, odpravila na lignje. 🙂 Svetovali so mi počitek in izogibanje večjim naporom. Trikrat dnevno sem morala jemati hormon progesteron v obliki vaginalet. Ta naj bi  pripravil maternično sluznico na vgnezditev zarodka in vzdrževal nosečnost.

20161210_123411

23. decembra, so me naročili na krvni test. Ta datum je ostal zamolčan vsem mojim domačim, tudi Mitju. Zaupala sem se le eni osebi in to je moja soseda Martina. Zakaj? Izveste v enem izmed prihodnjih blogov. 😉

Nosečnost · Rojstvo

Pot do najinega čudeža

Pred letom dni je bil za naju težek mesec. Začela se je pot do najinega malega čudežka.

O tej temi še nisem spregovorila, vendar sem se odločila, ker je še vedno prevelik tabu in prav je, da ljudje začnemo o tem bolj odprto govoriti. Ne gre za nič sramotnega, ravno nasprotno. Bodimo hvaležni, da obstaja medicina in da smo zaradi nje deležni čudežev – kar dejansko otroci so. Da, tudi Timea in Minea sta “otrok”, za katerega se gre zahvaliti medicini ( zakaj govorim o otroku v ednini v naslednjih stavkih).

Po dveh letih zveze, sva si z Mitjem želela ustvariti družino. Rekla sva: “Ko bo bo. Nikamor se nama ne mudi. Vse ob svojem času.” A minilo je leto, dve, tri,.. jaz pa še vedno nisem zanosila. V tem času sva bila večkrat deležna vprašanj kaj še čakava, Mitja bo kot dedek hodil po svoje otroke v vrtec, a nihče ni vedel, da ta vprašanja bolijo. Mitja niso, ker je vedno verjel, da enkrat bo uspelo. Bolela so mene. Takrat se še nisem upala pogumno soočiti s tem in na glas spregovoriti o tem, da pač ne gre!

20160819_151235

Odločila sva se za obisk Ambulante za neplodnost v Mariboru. Ob vstopu v čakalnico se mi je odprl drugačen pogled, bila sem šokirana: “Kaj? Toliko parov? Mladih in starejših.” Nisem mogla verjeti, da se toliko ljudi srečuje s težavami pri zanositvi. In verjeli ali ne, skoraj vsak obisk ambulante, sva srečala nekoga, ki ga poznava.

Sledili so testi – pregled hormonov, spermograf.. vse skupaj je trajalo tri mesece. Takrat sva živela v negotovosti. Pri komu od naju je težava? Jo bodo lahko rešili? Ko je napočil dan za branje izvidov sem jokala, bala sem se odgovorov. Zaman. Izvidi so bili super. Tako njegovi, kot moji. Ultrazvok ni pokazal ničesar posebnega, a ginekologinja, ki je vodila najin postopek, je predlagala, da opravimo laparoskopijo. Tako bi videli ali so morda moji jajcevodi zamašeni in ali je “noter” vse ok.

Bilo me je na smrt strah, čeprav sem vedela, da gre za rutinski poseg, da bo hitro za mano in da bova morda končno dobila odgovore kaj se dogaja. Tudi tokrat nisva dobila odgovora. Moji jajcevodi so prehodni, jajčniki okej,.. Postavili so diagnozo: nepojasnjena neplodnost. Ginekologinja ni videla razloga, da ne bi zanosila, zato smo se odločili, da še pol leta poskušava naravno in da se v nasprotnem primeru ponovno srečamo.

Pol leta je minilo, v tem času sva se poročila, a zanosila še vedno nisem. Morala sva se ukvarjati z milijoni nasvetov pametnih ljudi, ki so brez težav zanosili ali pa je bil otrok celo ups. “Odmisliti je potrebno željo po otroku. Potrebno se je sprostiti pa bo. Napijta se pa bo ziher uspelo,..” No takih nasvetov je bilo še mnogo več. S časom sva se na njih navadila. Kako je, vedo samo tisti, ki so bili v najini situaciji, ali pa še v veliko hujši, saj mnoge žal doletijo težke diagnoze. 

Septembra sva se vrnila in dogovorili smo se, da greva v IVF postopek – postopek zunajtelesne oploditve. Se pravi vse kar se sicer naravno zgodi v jajcevodih, se v tem primeru zgodi “zunaj”. Čisto po domače povedano. Sledil je mesec dni jemanja kontracepcijskih tablet, nato pa nekaj dni “pikanja” za rast foliklov, le-to so spremljali tudi z ultrazvokom. Ko so bili primerno veliki sem si morala stisniti ti. stop injekcijo.

Sledil je dan D. V čakalnici smo se zbrali pari, vsi z isto željo – dobiti dojenčka. Sledil je kratek poseg pod narkozo, punkcija foliklov. Peti dan naju je čakal prenos zarodka. Da. Zarodka – enega! Vstavili so mi eno celico, ginekologinja je povedala, da gre za zelo lepo blastocisto. Med tem, ko so mi jo vstavljali, sem sliko celice videla na velikem ekranu. Prevzela so me čustva. Za veliko ljudi nekaj samoumevnega, o tem niti ne razmišlja, jaz pa sem prvič vedela, da gledam nekaj, kar je sestavljeno iz mene in Mitja. Najin mali zarodek.

23584352_1923407357699346_927161013_o

Sledila sta dva tedna čakanja na krvni test. Dva tedna, ki sta bila veliko bolj mučna kot nekaj let prej. Vedela sem, da je najin “dojenček” v meni, vprašanje je bilo zgolj še ali se bo obdržal. In se je. Kako sem izvedela za nosečnost sem zapisala TUKAJ. Preberete si lahko tudi, kako in kdaj sem izvedela, da sta DVE. Nikoli se nisem spuščala v podrobnosti, zato priznam, da nisem vedela kako nastanejo enojajčni dvojčki. Zato sem mislila, da če so mi vstavili “enega” je lahko samo en!

Ampak ne… iz ene samcate celice, sta se razvili dve. Neverjetno! Čudež! Dva čudežka, najini enojajčni dvojčici, ki sedaj nosita ime Timea in Minea. Zato tisti pari, ki čakate, ne obupajte! Preostali pa samo… “Ne vprašajte kdaj, zakaj? Morda je za na videz srečnim obrazom neizpolnjeno srce, ki z vso ljubeznijo čaka majhno bitjece v svojem naročju!”

20170721_014650

*~*

Ob tem bi rada pohvalila in se zahvalila celotnemu Oddelku  za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo Zaradi vas je bilo lažje skozi ves postopek. Ne pravijo zaman, da ste najboljši.

*~*

Nosečnost

Moja virtualna energija in dodatna moč

To da imam rada družabna omrežja in virtualni svet, verjetno ni potrebno posebaj poudarjati. 🙂 A nikoli si nisem mislila, da bi mi lahko ta “svet”, dal toliko dodatne moči in energije.

Ko sem zanosila, sem izvedela, da obstajajo skupine, v katere se združujejo nosečke, ki imajo isti mesec rok poroda. Tako sem se priključila skupini *avgustovke 2017*. Bil je januar, februar, ko se nas je nabralo več kot 100. Na prvi vtis zadržana skupina, je po opravljenih nuhalnih pregledih zaživela.

Povezale so nas prve slabosti, “lušti”, nosečniški hormoni, nosečniške tegobe, neubogljivi moški, kilogrami in še in še. Stvari, ki jih morda poveš prijateljici, ki te posluša, a te ne more razumeti. Razume te lahko le nekdo, ki gre po podobni ali isti poti kot ti.

Verjetno so bile moje zgodbe, dogodki, ki sem jih objavila tja, nek nezavedni uvod v to, kar počnem sedaj – v pisanje bloga. Ja, nikoli ne veš kdo dejansko je na drugi strani. Ne veš ali je oseba resnična ali ne. Ampak tudi v realnem življenju lahko naletiš na to. Misliš, da nekoga poznaš, pa je dejansko samo dobro nosil masko. “Nema veze,..”

Kot sem že zapisala, sem večji del nosečnosti preležala z mojo psičko Jano in telefonom v roki. Poimenovala sem se dežurna avgustovka, saj sem imela vse pod “kontrolo”. Skorajda ni bilo objave, ki so jo moje oči spregledale. Na ta račun ne bilo ogromno smeha. 🙂 Hiperaktivec za večno ostane hiperaktivec. Pa magari na FB.

Zaradi rizične nosečnosti, sem imela pogoste ultrazvoke in preglede v ambulanti za rizično nosečnost. Jaz, občutljiva nosečka, sem ambulanto skoraj vedno zapustila v solzah. Včasih zaradi lepih novic, včasih zaradi skrbi.. in vse to sem delila z mojimi avgustovkami. Vsakega pregleda se jih je velika večina veselila z mano, mi že pred pregledom želela srečo in pošiljala pikapolonice za srečo.

Včeraj ponoči po eni “rundi” hranjenja, nisem mogla spati. Prebirala sem objave in komentarje, ki so mi jih namenjale, tudi po tem, ko mi je v porodnišnici odtekla voda in pred ter po porodu. Znova sem bila ganjena, koliko podpore sem dobila.

Štajerke smo se nekajkrat dobile na kavi, z nekaterimi sem se zelo ujela, tudi privat in ne le preko FB. Seveda so se stvari v zadnjih mesecih spremenile, a navezanost na avgustovke je ostala. Vesela sem pozitivnih objav, slik naših pikecev, vsakdanjih prigod, spodbude, ki ti jo vedno nudijo in vesela sem, da se lahko kdaj s katero poistovetim.

Moje avgustovke 100x javna zahvala, da ste in da me sprejemate, čeprav je velikokrat videti, da sem malo “posebna” mama. 😀 Vsaka od vas prinaša delček, ki tvori zabavni, pestri mozaik. Dneva brez vas si ne znam več predstavljati, zato je prav, da je en blog namenjen samo vam. Da se vam zahvalim za to, da obstajate.

Upam, da bo skupinica še naprej tako živela. Veselim se novih dogajanj in prigod. ❤

 

Nosečnost

Dva majhna bitjeca, ki rasteta v meni – 12. teden

Ker sem blog začela pisati po rojstvu Timee in Minee, sem spustila veliko trenutkov, ki sem jih doživela v nosečnosti. Zato tudi te želim deliti z vami.

V 12. tednu nosečnosti sem na pregledu nuhalne svetline, ki jo je opravil dr. Ivan Žebeljan, prvič videla kako se dotikata. Še sedaj se spomnim, kot da bi bilo včeraj. Bil je valentinov večer, najlepši do sedaj. Nisva bila več on in jaz, temveč mi – pod mojim srčkom sta bila še dva. ❤❤

21442129_1841491799224236_791385061_n

Začeli smo s pregledom, gledala sva na ekran in nisva (vsaj jaz) mogla verjeti, da gledava dva majhna bitjeca, ki rasteta v meni. Zdelo se je neverjetno, nemogoče. Še vedno nisem dojemala, da je res, da so se nama večletne želje končno uresničile.

Ginekolog nama je povedal, da sta ploda velika nekaj več kot 5 centimetrov, da vidi vse okončine, mehurja, ledvičke in nama dejal, da srčka lepo bijeta. Na ekranu nama je vse pokazal in razložil. Zanimalo naju je, če lahko že napove spol. Menil je, da sta punčki, a naju opozoril, da gre zgolj za predvidevanja in da ni 1oo odstotno. Tudi sama, sem vse od začetka menila, da sta pupi, sicer pa nama je bilo z Mitjem vseeno. Komentar Mitja, ko je izvedel spol: “Ojeeej, same ženske bodo okoli mene 😃.”

IMG_20170214_1_44

Po pregledu je s pomočjo posebnega programa izračunal tveganje za nepravilnosti ploda. Pri izračunu je pomembna starost nosečnice in še nekateri drugi dejavniki. Združil je tudi rezultate dvojnega hormonskega testa, ki sem ga opravila v 10. tednu nosečnosti. Vrednosti so bile super, v podrobnosti pa se nisem spuščala, saj kljub temu, da mi je vse dvakrat razložil, nisem točno razumela 🤣. To mi je zadostovalo.

Po nuhalni sem najprej poklicala svoje starše in jim sporočila, da so rezultati okej. Po tem pa Tjašo in Marka ( najina najboljša prijatelja ), odpravili smo se v mesto na lignje in kozarček, da smo nazdravili na dobre novičke. ❤

Nosečnost

Tako sta nastali Timea in Minea

Timea in Minea sta enojajčni dvojčici, ki sta nastali iz enega oplojenega jajčeca, ki se je po oploditvi razdelil na dva zarodka. Takšne dvojčke imenujemo tudi mobi (monohoriati biamiati) dvojčki. Imata enako genetsko zasnovo, enako barvo oči, las ter krvno skupino.

20170124_181553

Med njima se že sedaj opazi močna vez, saj sta skoraj 33 tednov, preživeli ena z drugo v maternici, v eni, skupni posteljici, vsaka v svojemu ovoju. Timea že sedaj kaže navezanost na svojo sestrico, saj jo z rokami išče, se jo dotika, kadar ju položim nekoliko bolj narazen, pa spleza k njej.

Ugotoviti ali gre v nosečnosti za dvojajčna ali enojajčna dvojčka je pomembno, saj je pri enojajčnih več zapletov tako v nosečnosti kot med porodom. Obravnava se jo kot rizično nosečnost, med drugim je pogostejše tveganje za prezgodnji porod in zastoj plodovih rasti. Pri dvojčkih, ki imata vsak svoj ovoj je znano, da lahko pride do sindroma transfuzije od dvojčka k dvojčku (TTTS), kjer si spleteta žilno povezavo in nato en dvojček zajeda drugega.

921les02_img_10

Enojajčni dvojčki se nikoli ne dedujejo, dedni so zgolj dvojajčni dvojčki. Enojajčni dvojčki so vedno enakega spola, dvojajčna dvojčka pa sta lahko enakega ali različnega spola.Raziskave kažejo, da je tretjina dvojčkov enojajčnih, dve tretjini dvojajčnih. Dvojajčni dvojčki nastanejo tako, da se med ovulacijo sprostita dve jajčeci, ki ju oplodita dve semenčici.

Na svetu naj bi sicer bilo približno 125 milijonov dvojčkov.

Nosečnost

Kaj imajo skupnega zajček in zadnji tedni nosečnosti…

V porodnišnici sem preživela okoli 40 dni, kar pomeni, da sem bolnišnično hrano jedla najmanj 100 krat.  In ja, zaznamovala me je 😀 Zakaj? Slike povedo vse.

Primer dnevnega jedilnika:

Zajtrk: dva kosa kruha, rama in nekaj rezin klobas, marelice, čaj, navadni jogurt in skleda kuhanega korenja.

1501696328742

Kosilo: juha s korenčkom, svaljki in meso v korenčkovi omaki in zelena solata z vloženim korenjem.

Večerja: Enolončnica z ogromno korenja, kos kruha, banana, biskvitno pecivo.

1501696518718

Z mojimi avgustovkami, puncami, s katerimi se preko Facebooka pa tudi v živo “družimo” že vso nosečnost, smo se na ta račun veliko presmejale. Kar nekaj je takih, ki z menoj deli stvari povezane s korenjem in takih, ki mi povedo, da se ob pogledu na korenje, spomnijo na mene. Tako da korenček ni zaznamoval samo mene, ampak posledično tudi moje punce.

20807058_1807921845914565_1422790496_o

Hvala kuhinji UKC Maribor za ves smeh na vaš račun. Hrana je dobra, osebno nimam pripomb, samo zanima me, kje imajo tako razprodajo korenja?