naš vsakdan · Nosečnost · Rojstvo

O tem kako je bilo roditi kar dve sreči naenkrat

7. februarja, ob 20.30 uri vas vabim k večernemu klepetu, ki bo potekal na Facebook strani spletne šole za starše – Veva, kjer bom poklepetala z Marino Popovič Frangež o tem kako je bilo roditi kar dve sreči naenkrat. 🙂

51116943_475040149566825_780320636273688576_n

Od tega je skoraj 18. mesecev, ki so tako hitro minili, da sploh ne morem verjeti. Zato se bo lepo ponovno vrniti v trenutke nosečnosti, obuditi porod, prve dneve, mesece,.. poklepetati o lepih stvareh in trenutkih, pa tudi tistih drugačnih, žalostnih, težkih.

Vabljeni, da se nama pridružite!

Rojstvo

FOTO: Svetovni dan nedonošenčkov, tako drobni sta bili Timea in Minea

Danes obeležujemo svetovni dan nedonošenčkov. Letno se po nekaterih statistikah na svetu okoli 15 milijonov otrok rodi pred 37. tednom nosečnosti, v Evropi približno 500.000. V Sloveniji se prezgodaj rodi okoli 1.300 otrok na leto. Nedonošenčki se od donošenih novorojenčkov ne razlikujejo le po teži, velikosti in videzu, ampak predvsem po sposobnosti za življenje.

Meja preživetja je 22 nosečnostnih tednov, kjer je stopnja preživetja 20 odstotkov, pri 23-ih tednih 50 odstotna, pri 24-ih tednih 60 odstotna, 25-ih in 26-ih tednih 80 odstotna, 27-ih tednih in naprej pa nad 90 odstotkov. Kvaliteta preživetja se z naraščajočimi tedni izboljšuje.

Tudi Minea in Timea sta nedonošenki, rojeni v 32 tednu. Prve dneve sta preživele stran od mene, bilo mi je težko, a danes mi je pomembno samo, da sta zdravi punčki

Prvi dnevi njunega življenja:

Rojeni Timea: 41 cm, 1700g in Minea: 43 cm, 1990g

naš vsakdan · Rojstvo

FOTO: Rojstni dan Timee in Minee

Kot obljubljeno, tukaj je nekaj slik iz rojstnodnevne zabave Timee in Minee. Dekoracija je izpadla točno takšna, če ne še boljša, kot sem si zamislila. Ko sem se postavila pred vhod na vrt in pogledala v notranjost sem se za trenutek počutila kot v pravljici. Ogromno balonov in preostale dekoracije je delovalo čarobno. In šele takrat sem dojela, da gre za res! Da pripravljamo zabavo za njun prvi rojstni dan. In obljubim, da se bom za vsakega naslednjega maksimalno potrudila. Dokler mi ne bosta rekli stop mami, zdaj pa je dovolj.

received_10216467053885832

Glavnega motiva za praznovanje nisem izbrala. Odločila sem se le, da bo vse v različnih roza odtenkih in z dodatkom srebrne. Edini “motiv” sta bila dva hello kitty balona. Na glavni mizi je bilo pecivo, ki so ga pripravile prijateljice in jaz.

received_10216467095366869

Na eni izmed sten je bilo razstavljenih dvanajst fotografij, ob pogledu na katere je lahko vsak, ki je z njima preživel prvo leto, preletel spomine nazaj vse do dneva, ko sta se rodili. Ob tem smo obesili laterne, ki jima jih je kupil dedi.

received_2297361780303900

Na vinski trti so viseli baloni in pom-pomi, ki so nežno plapolali, ko je zapihal vetrček. Na gasìlskih mizah, preoblečenih v papir, so bile laterne v katerih so bile svečke iz najine poroke.

received_10212137649265788

received_2297361730303905

Črki T in M sem sicer kupila že za njun krst, a jih nato nisem uporabila. Tokrat sta bila odlična popestritev njune igralnice.

received_2297361793637232

received_10216467094646851

Fotografiranje ob njunem prvem rojstnem dnevu smo med praznovanjem opravili kar na travi. Slikala je Nina iz Predobjektivčkom.si. Super spomin, ogromno smo se presmejali, edino žal mi je “dvojne” ograje, ki nekoliko kvari ozadje, a verjamem, da čez 20 let, tega ne bom opazila.

20180720_195338

Rojstnodnevni kompletek so pripravile Hude mame. Zamislila sem si, da imata Timea in Minea vsaka svojo mini tortico po kateri lahko brezskrbno “packata”, a sta izpadli pravi fini dami. Za vse ostale je bila torta iz treh različnih okusov.

received_10214344459539665

received_10214344457499614

Ob skupinskem slikanju je pričelo deževati, k sreči le za kratek čas. Nato je posijala mavrica in praznovanje se je nadaljevalo. Zaključilo se je z dobrimi starimi karaokami, ki so še kako popestrile večer. Hvala vsem, ki ste bili del praznovanja. Zagotovo pa z vami delim še kakšno prigodo iz zabave.

IMG_0660

IMG_0679

 

Drugi o nas · naš vsakdan · Nosečnost · Rojstvo

Twinsmama praznuje leto dni

Že leto dni mineva odkar sem zapisala prvi blog. Tega sem sicer želela pisati že v sami nosečnosti, a so me moje skrbi nekoliko držale nazaj. Ko sta se Timea in Minea rodili in sem bila nekaj dni brez njiju v sobi je padla odločitev in napisala sem prvega. Kaj kmalu je sledil drugi, tretji… in danes je za menoj več kot 200 objavljenih. V njih sem zapisala svoje občutke, izkušnje, skrbi in mnogo drugega. Danes vem, da je bil blog pravilna odločitev, saj mi pomeni veliko sprostitev.

V letu dni, na današnji dan, spletna stran beleži 225.426 obiska. Na Facebooku ima Twinsmama 3747 lajkov. In ja, na te številke sem več kot upravičeno ponosna! Niti predstavljala si nisem, da vas bo toliko spremljalo našo zgodbo. Hvala vsakemu, ki je del “twinsmame”.

Najbolj bran blog je: Razumem mame, ki so v mariborski porodnišnici trpele, bila sem med njimi. Nanj ste kliknili skoraj sedem tisočkrat. Na drugem mestu je Moja porodna zgodba, ki ste jo prebrali nekaj manj kot 4.600 krat. Pot do najinega čudeža s 4.200 kliki zaseda tretje mesto.

Vsak zapis na blogu je sprintan in skrbno shranjen v mapo in upam, da jo bosta nekoč Timea in Minea z velikim veseljem prebirali.

24139248_1942028652503883_1330228611_o

Še naprej se bom trudila predstaviti zgodbe iz našega življenja, hkrati pa bom vesela, če me sami povprašate kaj vas zanima in kaj bi želeli brati.

Tea❤

naš vsakdan · Rojstvo

Priprave na rojstnodnevno zabavo

Priprave na prvi rojstni dan so se začele pred nekaj meseci. Takrat sem postopoma pričela naročati dekoracijo. Najprej sem tuhtala kateri motiv naj izberem, a se nato odločila, da ga ne bo – razen dveh helo kitty balonov, sem izbirala le belo-srebrno-roza odtenke. Nato sem kot vedno, pripravila skico, kje bo kaj stalo, da mi je lahko kolega nato včeraj pomagal izpeljati moje želje.

20180713_143247.jpg

Najbolj pestro je bilo zadnja dva dni. V petek dopoldan sem pripravila pet vrst peciva, med tem sta se Timea in Minea igrali in sem se počutila kot da ju ni – pridni žabici.🤗 Nato je prišla mama in prijateljica Tanja, ki sta Timeo in Mineo pazili ves popoldan. Jaz sem se medtem odpravila v cvetličarno s kupom daril, pa v nabavo mesa in zelenjave, vmes še je bilo kar nekaj vmesnih postojank: poberi pecivo tam, idi po solato tja,.. in hitro je bila ura 21.00.

V soboto zjutraj sem odšla od doma, ko sta malecki še spali. Najprej jih je pazila mama, nato boter in botra. Med tem sem pripravljala vse potrebno za zabavo. Mislila sem, da imam več kot dovolj časa za vse: pomoč pri dekoraciji, pripravo solat in ostalega, peko palačink, da letim po darila v cvetličarno, vmes pa se skočim stuširat domov, se oblečem, namažem.. 🤔

received_2284172854956126.jpeg

Zabava se je pričela ob 15.00 uri. Seveda se ni izšlo. Oblačila so mi prinesli tja, vmes sem letela k bližnjemu frizeru, da mi splete kito, saj sem bila katastrofa – ne morem verjeti, da sem šla tako zapacana tja! Ampak, ko je nuja je nuja. Hvala bogu je malo prej prišla Živa, tako sem še malo njo pokomandirala😂 in 15.00 je bilo vse na svojem mestu. Še moja maskara in lipglos, saj za druga ni bilo časa.🤗

Zdelo se mi je lepo, dekoracija je bila še lepša kot sem si zamislila,.. gosti so bili dobre volje, mislim, da smo se imeli super, kljub dežeku, ki nas ni zmotil, imeli smo celo naročeno mavrico…😂😂

received_10214344457979626.jpeg

Več slik iz zabave sledi…

naš vsakdan · Rojstvo

Upam, da bo trenutno stanje kmalu mimo in da bosta kmalu spet stari Timea in Minea

Sploh ne vem kako začeti.. žalostna sem. Njun rojstni dan je bil eden izmed težjih dni v prvem letu njunega življenja. Vse se je pričelo že ponoči. Timea je začela močno jokati, nikakor je nisem mogla potolažiti, nato je zaspala na meni. Za pol urce, nato se je vse ponovilo in trajalo vso noč. Ni želela ne piti, ne jesti, niti dude ni sprejela.

Samo upala sem, da bo jutro boljše saj je vendar njun prvi rojstni dan. Predstavljala sem si, da ga bomo preživeli zunaj, na vrtu, na sprehodu in sladoledu. Posebnega praznovanja nisem planirala, saj imamo zabavo v soboto. Zjutraj sta pozajtrkovali, se igrali, prišli sta babici, teta in botra. Skupaj smo poslušale radio in rojstnodnevne čestitke, ki so me spravile v jok. Nato pa je šlo vse skupaj samo še navdzol. Nerazpoloženje in jok, Timei ni ugajalo nič, skozi je želela biti na rokah, pa čeprav moraš sicer imeti srečo, da je v naročju. Tudi Minea ni bila prave volje. Kje so moje dobrovoljne punčke, ki me že zjutraj nasmejita? Ves dan je njuno razpoloženje nihalo, iz smeha v jok, krokodilje solze, pa spet v igro… Tako smo dan preživeli doma. Boter in botra sta prinesla torto, da smo se malo posladkali.

received_10212069754008449.jpeg

20180710_142257

In jaz? Bila sem grozna. Ko pišem to imam občutek, da sem jima uničila rojstni dan. Bila sem nervozna, nič mi ni bilo prav, enostavno si nisem mogla pomagati. Vem, da imam veliko srečo, da sta večina svojega prvega leta preživeli v smehu, k sreči bili samo enkrat bolani, a najmanj kaj sem si želela je, da se tako počutita za svoj rojstni dan. Še zdaj ne vem kaj jima je, oz. predvsem Timei, saj sumim, da je Mineino razpoloženje drugačno predvsem zaradi sestrice. In tako lahko spet krivim zobke?! No bilokaj pač je, upam, da bo kmalu mimo in da bosta do sobote spet stari Timea in Minea.

 

Nosečnost · Rojstvo

Moj dan pred porodom: nisem si mislila, kaj me čez nekaj ur čaka

Dan pred porodom je bil peklensko vroč, Mitja mi je prinesel ventilator, da je bilo vsaj odstotek bolje. Tiste, ki ste dale to čez ( biti noseč poleti ) veste o čem govorim. Pomagal je še samo tuš, pa čeprav sem po tušu spet zašvicala, ko sem se mogla obleči. Večino dneva sem poležavala in se trudila posneti brcike mojih pikic. Vso nosečnost jih nisem močno občutila, zato sem imela vedno pri roki Angelsound s katerim lahko poslušaš otrokov utrip srca.

Že jutro se je začelo s snemanjem ctgja, pa ponovno popoldan… snemali so mi ga kar v sobi, saj sem se lahko najbolje namestila in se bolj potrudila čim manj premikati, da ne izgubimo kakšnega utripa. Ko mi ga je sestra prišla izklopiti je nekoliko v šali, nekoliko zares, rekla: “Danes ne ven hoditi. Vročina in polna luna nista dobra kombinacija.” Jaz sem se ji samo nasmejala, saj si niti mislila nisem, kaj me čez nekaj ur čaka. V skupino mojih sonosečk sem še v hecu napisala, naj bodo previdne, da ne bo polna luna katere privedla v porodno sobo.

Nekaj ur kasneje se odpravim na stranišče. Še prav se nisem vsedla, pa začutim kot da bi mi nekaj teklo. Neha. Polulam se in se vrnem do postelje, tam pa se ponovi, tokrat tako, da je bilo naenkrat na tleh veliko vode. Stopim na hodnik in se začnem dreti: sestra, voda mi je odtekla. Ne niti približno ni bilo tako kot v filmih. Pred tem sem razmišljala, če bom vedela, ko bo enkrat tako daleč. Veš! Ne rabiš nobenih opisov, enostavno veš, da je to to. Čez minutko je že naproti meni tekel medicinski brat z vozičkom. Morala sem se vleči, da so pregledali kakšne barve voda mi odteka. Nato me je skupaj s sestro posedel na voziček in peljal do ambulante.Mitja je bil med tem pri mojih starših doma. Poslala sem mu SMS naj čimprej pride, saj bom rodila. V ambulanti je dežurna ginekologinja pogledala ali sem že odprta. Nisem bila, zato se je odločila, da grem v porodno sobo, kjer mi bodo poskusili zaustaviti porod.

Zdelo se mi je, da ni minilo niti pet minut, ko je bil ob meni Mitja pripravljen na “akcijo”. 🙂 v tisti vijolični zaščitni obleki je kar žarel. Pripravili so me in Mitju dejali, da danes ne bo še nič, naj gre domov in se spočije ter vrne zjutraj. Bilo mi je hudo. V tisti ogromni, temni sobi, sem se neprijetno počutila. Ozka in zame prekratka postelja je bila vse prej kot udobna. Povrhu vsega, se nisem smela premikati, da ne bi premaknila CTG-ja. CTG je kazal blage popadke, ki jih skorajda nisem zaznala. Od vse nervoze mi je bilo slabo, zato sem parkrat bruhala, tudi lulat nisem mogla, zato so mi že ponoči naredili klistir in za pol ure odklopili iz CTG-ja, da sem se lahko malo razgibala.

Velika ura nasproti moje postelje je bila moje največje upanje. Odštevala sem in komaj čakala jutro…