naš vsakdan

Bolečina, urgenca in končno zaslužen dopust

Zadnje čase se nas pred dopusti drži smola. V januarju smo ga morali zaradi gripe odpovedati, naslednji planiran dopust se je pojavila driska… Nazadnje smo mislili, da ga bomo mogli odpovedati ker so na pohodu vodene koze. No..k sreči niso bile in se je vse dobro izšlo. Tedaj smo bile na vikend oddihu z Mitjevo sestro.

Ker smo kot družina precej malo skupaj, sem se teh dni še posebej veselila. V petek pa se pojavijo čudne, močne bolečine v spodnjem delu trebuha. Samo vsedla sem se, solze so stekle. Ker sem videla, da ju nikakor ne bom mogla spraviti do avtomobila, sem poklicala sosedo Martino na pomoč. Skupaj s sinom sta Timeo in Mineo spremljala po stopnicah in v avto, med tem, ko sem se sama komaj spravila. Ženska kot ženska, v glavi sto scenarijev kaj se mi dogaja. Martina se odloči, da gre z mano v vrtec. Sama sreča. ❤ Ko oddama male, grem do mojih domov, se za pol ure vležem, vzamem tablete in upam, da bo čimprej za mano. Stisnila sem zobe, oddelala dva terena in dokončala ostale službene obveznosti.

Ker je bila bolečina še vedno precej močna in dopust pred vrati, sem se odločila, da se ne bom igrala, zato sem se odpravila na urgenco. Pregled, odvzem urina, krvi.. in čakanje. Ko mi je vmes sestra rekla naj ničesar ne pijem, saj me bo pregledal kirurg, sem imela kar cmok v grlu. 😯 in ko je sledil pregled me je vprašal: gospa, kaj ste vi malo sitni danes? Vse morem vleči z vas.🤣 Ob pregledu izvidov pa dejal, da verjetno v tem trenutku na urgenci nima nobeni tako dobrih izvidov kot jaz. Ok.. kaj se pol dogaja? Sledilo je vprašanje: gospa, ste pod stresom? Se počutite obremenjeni?. In moj odgovor je bil ja. V zadnjih časih sem precej pod stresom, zaradi stvari, ki niso vredne tega. Ampak žal, tako je. Tega se lep čas zavedam, občutim in jasno mi je, da bom na tem mogla nekaj narediti. Vglavnem preostanka v UKCju raje ne bom opisovala: težava je nastala z mojim črevesjem. 


Gospa, kaj če bi si privoščli dopust? Povedala sem, da ga imam ravno v planu, ampak da sem čakala rezultate, da vidim kaj je z mano narobe. Sedaj, ko vem pa z veseljem grem. Bolečina je bila že isto noč manjša, danes še ni čisto prenehala ampak je tako znosna, da z njo normalno funkcioniram.

Včeraj dopoldan sem na hitro spakirala, čakali smo mitja, ki je že dve uri zamujal. In ko je prišel, mi pove, da greva do Ljubljane vsak s svojim avtomobilom. Pet minut po tem pa ugotovi, da nima pasuša in da ne najde telefona. Bravo mož moj. Malo adrenalina ne škodi. Za potni list se je spomnil, da je v kombiju, ki ga je odpeljal delavec, k sreči ga hitro pokliče in mu ga pripelje. Telefon išče skupaj s sosedi😂. In hvala bogu ga najde: na podstrešju. Štartali smo ful pozno in zvečer prišli.. ampak važno, da smo varno prispeli. Pogrešala sem ta mir, ta borov goziček.. Do morja še nismo prišli, sedaj uživam zadnje minute v tišini, ura je 8.30 in vsi tri sladko spijo. Navijam za še pol ure spanca! 😂

naš vsakdan

To se za poročeno žensko, mamo dveh otrok, pač ne spodobi

Pa je za mano.. prva noč zunaj, po skoraj treh letih. Ko sem rodila, sem rekla, da bom šla ven, ko bosta imeli pol leta. Ko je pol leta minilo, sem rekla, da bom šla, ko bosta prespali noč. No, ker ni bilo videti, da se bo to zgodilo, sem moje načrte ponovno spremenila. Le ene stvari sem se držala – Tjaši sem rekla, da želim, da ko greva ven, greva na Vigorje! Naprej pa itak, kaj bom oblekla? Največji problem so vedno čevlji, saj imam ogroomno nogo (42) in ravno nimam veliko izbire v trgovinah. Po obhodu trgovin, sem obupala in se odločila, da bom šla pač v teniskah. V eni izmed trgovin kupim sako, torbico.. in kaj se nato zgodi? Itak ne grem oblečena v to kaj sem si kupila. 😀

Po celem dnevnem šihtu sem se spraševala kako bom sploh zdržala, saj sem na veliko zehala in z mislimi že bila z eno nogo v postelji. Po kratkem druženju pri Tjaši, smo se odpravile noči naproti. Glasba me je v sekundi prebudila. Bilo mi je nenavadno: Mati vuniii si :). To je bila prva noč, ko je Mitja sam prevzel malecki. Nisem dvomila v to, da mu ne bi šlo, a vseeno sem vmes pomislila kako so, če spijo ali imata nočni party. No Mitja mi ni poslal niti enega sporočila, ko sem mu v nedeljo rekla kako to, pa je rekel: Tea ven si šla, zakaj si sploh študirala na nas. Haha, kaj res? Kaj naj bi kar odmislila, da imam doma dva otroka, ki bosta prvič spala brez mene? Ampak ja, jasno mi je, da mame smo pač mame in da moški nekaterih stvari pač ne morejo razumeti.

Bil je super večer, nimam kaj dodati. Definitivno za ponoviti. Prespala sem pri Tjaši, da bi se lahko tako vsaj malo spočila. In ker sem vedela, da se lahko malo “zalomi” – dolgo nisem spila kakšnega kozarčka, in pustila sem tudi to možnost, da bo padel še kakšni, dva, tri… Seveda, to se za poročeno žensko, mamo dveh otrok pač ne spodobi ne? Žal mi je, morem vas razočarati, viski se je spogledoval z mano in nisem se mu mogla upreti. In ni mi žal! Sprostila sem se, sploh nisem vedela, da mi manjka plesa, da mi manjka glasba, druženje na tak način… S Tjašo sva zdržali vse do 4.30. Če bi me kdo vprašal dan prej, bi rekla, da to nikakor ni možno.

Do 11. sem veselo kraljevala na kavču (pa še kje drugje) nato je moja družinica prišla pome in odpravili smo se novim dogodivščinam naproti.

Še malo se bomo solile

Danes gremo v solno sobo, imamo zadnjo terapijo, nato sledijo obnovitvene. Dolžna sem vam še nekaj odgovorov in sicer kakšne so same kontraindikacije in v katerih primerih se ne smeš “solit”. Barbara iz Solnega kristala mi vedno vse v nulo razloži, tako, da sem jo prosila, da kar ona odgovori na ta vprašanja.

“Solna terapija je popolnoma varna in učinkovita naravna metoda izboljšanja zdravja na področju dihal in kože ter ohranjanja dobrega počutja zaradi sprostitvenega in regenerativnega učinka, vendar ni zdravilo. Vsakdo z resnimi zdravstvenimi težavami se mora pred obiskom solne terapije pogovoriti s svojim zdravnikom.”

Če zbolimo med izvajanjem solnih terapij se le te prekinejo za čas izboljšanja stanja in se nato ponovno nadaljujejo, saj predstavljajo takrat za organizem še dodatno obremenitev, ki pa je ne potrebuje. Prekinitve med intenzivnim izvajanjem solnih terapij (kuro) niso priporočljive, ker se proces čiščenja dihalnih poti tako prekine in/ali podaljša. Do krepitve dihalne sluznice pa niti ne pride oz. z zamudo.

Solna terapija se ne izvaja v naslednjih primerih: akutno stanje respiratornih bolezni, krvavitev, aktivna tuberkoloza, srčna popuščanja, nalezljive bolezni, vročina, notranje bolezni v akutnem stanju, zastrupitve, potrebe po kisiku, težke bolezni jeter, težka obolenja srca,
pluvanje krvi in/ali nekontrolirana hipertenzija

V kolikor vas zanima še kaj več, se lahko obrnete na Barbaro TUKAJ.

naš vsakdan

FOTO: Vstopite v igralni kotiček Minee in Timee

Hej hej!

Za mano je naporen teden v službi, tako, da se mi je zdelo, da živim že v nekem drugem svetu. Nama pa je z Mitjem skoraj uspelo dokončati Timein in Minein igralni kotiček. V bistvu je tako, da imata izjemno majhno sobico, v kateri sta samo postelji in previjalna miza, ki sem jo v nosečnosti kupila na Bolhi in se v njo zaljubila. Pri mojih starših smo imeli drugo previjalno, ki jo je Mitja dobil od prijateljice, ta pa nas je čakala, da se vselimo. Seveda je to tako dolgo trajalo, da sem že prišla do vprašanja ali jo še sploh potrebujemo? In odgovor je ja! Ne dam je še. Ima ogromno površino na katero lahko dam obe in se vse zabavamo, poleg tega pa ima tako ogromne predale, da sem v njih spravila vso garderobo mojih žabic.

No v osnovi sta bili v sobi dve postelji, sedaj pa je ta soba podobna čemu drugemu, ne ravno otroški sobici, a o tem kdaj drugič. Iščemo se še… iščemo ideje kako dobro spati! 😀 No, nasplošno Timi in Mini ne bosta morali imeti vedno tako majhne sobe, to se zavedam. Zato bosta čez par let dobili sobo v kateri imava sedaj z Mitjem spalnico. Ta je ogromna. Privoščila sva si jo, saj sva kar nekaj let spala tako, da sva mogla plezati en čez drugega. V majhni utesnjeni sobi kjer sva imela le nekaj centimetrov prostora ob eni stranici, sva si zares želela imeti pravo, lepo, prostorno spalnico z velikimi omarami. No, sedaj jo imava! 🙂 Verjetno le za kakšni dve, tri leta, pa dobro je. Takrat se bom potrudila, da bosta dobili pravi mali raj.

Ker sta pikici še majhni, no kmalu bosta dopolnili dve leti, sem si zamislila, da jima v dnevnem prostoru, kjer imajo kuhinjo, jedilnico in dnevno sobo v istem prostoru, uredim igralni kotiček. Prostor, ki bo pripadel le njima in v katerem bosta uživali. Z nekaj preprostimi elementi sta ga dobili. In že nad njim sta bili navdušeni. A ves čas mi je nekaj manjkalo, pika na i. Tako sem prišla pred časom do ideje, da jima urediva stene, na katere bosta lahko risali s kredo. In točno to sva ta vikend storila. Najprej sem kolebala: ali naj naredim ravne linije ( ki se bodo najverjetneje ponesrečile ), “gore” ali “valovanje”. Mitja mi je kupil nek super trak, s katerim lahko izoblikuješ poljubne motive, saj je tako upogljiv, da ga z lahkoto zaviješ. Ker se mi je zdel zgornji del malo pust, sem zgoraj oblikovala še dva oblačka.

Kako izgleda končni izdelek pa vidite na fotografiji spodaj:

Desno zgoraj je izobešena prva umetnina Minee in Timee. ❤
naš vsakdan

Kje je zdaj pogumna in neustrašna Timea?

Pa je za nami – posvetovalnica in cepljenje. To smo zaradi nenehnih boleznih bili primorani večkrat prestaviti, včeraj pa nam je le uspelo. Z menoj sem vzela mojo babi, ki je itak vedno na voljo kadar je govora o Timei in Minei. 🙂 Sledilo je merjenje in tehtanje. Z mojo najboljšo prijateljico Tjašo sva dopoldan ob kavi pobrali “stavo” katera bo bližje meram – ja, očitno se še zgodi, da imamo “preveč časa” in potem nastanejo takšne in podobne ideje. :). Moja predvidevanja so bila: Timea 83 cm, 12 kg in Minea 84 cm, 12,5 kg.

In kaj je pokazala tehtnica in meter? Timea je velika 84 centimetrov in ima 11,5 kg, Minea pa 85,5 centimetrov in okroglih 12 kilogramov. 🙂 Opa mami, to pa je bilo skoraj v nulo 😀 Po pogovoru o splošnih zadevah: koliko zobkov imata, koliko besed govorita, ali poznata dele telesa in podobno, je sledilo še zadnje, četrto cepljenje.

Morem povedati, da sta si Minea in Timea vedno bolj različni. Njun karakter se močno razlikuje in ravno to je zanimivo videti, saj ju vzgajam enako, a razlike med njunim obnašanjem, dejanji, konec koncev tudi čustvi, so precejšnje. Minea je veliko nežnejša, brez težav bo odstopila igračko (razen njenega ninkota), te objela, pobožala, do Timee ima poseben odnos, Timea pa je mali rambo, ki Mineo z veseljem “nabuta”, ji jemlje igračke, ne rada deli stvari, je precej bolj trmasta in tudi v ipiki je par stopenj višje. 🙂 A obema je skupno, da sta pravi mali faci, precej drzni, saj veste, v dvoje je lepše in lažje. Predvsem Timea nima strahu, pleza povsod, skače, ni da ni.. In seveda ji počasi sledi tudi Minea.

Timein pogum pa je kar hitro izginil, ko smo vstopile v ordinacijo. Med tem, ko je pediatrinja Mineo brez težav pregledala saj je imela ogromno dela z igračkami, je Timea že na daleč kričala, se zvijala in komaj lovila sapo. Kje je zdaj pogumna in neustrašna Timea? 🙂 Minea je brez težav prenesla cepljenje, med tem, ko smo Timeo komaj držali, da je uspelo. 🙂 To pa je tisto kar velja tudi pri nas starejših – morda včasih izpademo navzven popolnoma drugačni kot dejansko smo.

Po cepljenju smo se odpravile domov. Do sedaj sta vsa cepljenja prestala brez težav, včeraj pa me je malo zaskrbelo, saj je Minea pričela stokati, kazati na mesto vboda, zdelo se mi je celo kot da nekoliko šepa. No, baje je to eden izmed najpogostejših stranskih učinkov, ki pa je k sreči, dokler sta šli spat – torej precej pozno, he he, izvenel. Sedaj pa razmišljam ali bi ju cepila proti klopnemu meningoencefalitisu. Med cepljenji morajo sicer miniti štirje tedni, tako da še imam nekaj časa, da premislim. 🙂

naš vsakdan

Jok dan in noč, tega do sedaj nisem bila vajena

Začetni občutki, da smo nekje na dopustu, so izginili. 🙂 Sedaj nam je vsem “jasno”, da je to naš dom, ki smo ga tako dolgo čakali. Marsikaj se je spremenilo. Iskreno mi so nekatere stvari bistveno lažje, nekatere težje. Ker je Mitja izredno malo doma, vmes je tokrat že drugič za nekaj dni odsoten, se imamo še bolj “pestro” :). Seveda je tu Jana, ki more večkrat na dan malo ven, ampak jaz ji žal daljših sprehodov ne morem privoščiti. Stopnice do stanovanja, katerih sem se najbolj bala, saj so izredno ozke in zavite, sta malidve osvojili prej kot sem si mislila. Ko se kam odpravimo grem tako vedno 3x gor in dol 😀 , prvo z malima, nato po stvari, ki jih potrebujemo za zraven in nato še po Jano. Jana je res cuker, tako nezahtevna, tako ljubezniva do malih nagajivk,.. Timea in Minea jo nenehno cartata, z njo delita igračke, v glavnem jih je res luškano opazovati.

Morem pa priznati, da odkar smo tukaj, sem si večkrat privoščila, da se usedem in stegnem noge! 😀 K sreči imamo kuhinjo, jedilnico in dnevno sobo v skupnem prostoru, Timea in Minea imata veliko prostora za igranje jaz pa imam popolni nadzor nad njima, ne glede na to kaj počnem. Me pa skrbi ena stvar! 😀 Ko smo se preselili je ostalo precej majhnih nedokončanih stvari in kot vidim, bo tako tudi ostalo, če se jih ne bom lotila jaz! 😀 Zdaj sem že prišla do točke, ko zvečer opazujem, kaj vse je potrebno še postoriti. Jaa, saj vem, po vsem tem času, ko smo čakali, da se preselimo, je zadnje kaj je potrebno kompliciranje ker mi manjka luč v kopalnici in vtičnica v kuhinji?! 😀

Mislim, da nas imajo sosedi že po nekaj dneh dovolj, zaradi nočnih partijev seveda. Z Mitjem nama ni jasno kaj se dogaja, ampak vsako noč se odloči ena kričati in to tako, da me boli srce, ne samo ušesa, vmes pa se samo še dodatno obremenjujem, kako vse slišijo drugi, vseeno smo v starejši hiši, kjer se sliši praktično vse. Tako da.. spreminjamo lokacije: otroška soba, spalnica, dnevna soba.. 😦 Isto imamo čez dan. Tuljenje, kot da jima delaš nevem kaj. Pa se lahko postaviš na glavo! Poleg tega smo zadnji teden praktično doma, zaradi vročine, ki si jo izmenjujeta. Minea ima bronhiolotis, dežurni pediater v nedeljo je celo predvidel, da ima RNU, a se iz tega ni nič razvilo, nobenih izpuščajev na rokah in nogah, kot je značilno za to bolezen. Kar težko je opazovati zunaj sonček med tem, ko nam pač zdravje ponovno ni naklonjeno… ❤

Ampak vem, da bo zmeraj boljše. Nadaljujemo s soljenjem v Solnem kristalu, manjka nam še nekaj terapij, sicer pa sta bili do sedaj tri tedne v vrtcu, kar je od januarja že rekord! Ko ozdravita podiramo rekorde! Tako sem se odločila! 🙂 Komaj čakam, da odpeketamo na morje, predvidoma konec meseca. Pogrešam borov gozdiček in vonj morja, pa lignje s pogledom na valovanje morja… uf ja, sem se skoraj malo preveč vživela! 🙂

❤ čao

naš vsakdan

Moja enooka lepotička

Že v preteklem letu sem vam zaupala težave z Belkino očko. Le-ta ji je zdrsnila iz jamice, a so jo takrat uspešno rešili. V zadnjih mesecih se je zgodba ponovila, a se je oko med tem, ko smo prišli do veterinarja, že samo “vrnilo v prvotno stanje”. No.. do preteklega meseca, ko je bilo oko zaradi krempljčka poškodovano😭. V dežurni veterinarski kliniki so naredili vse kar je bilo mogoče, da bi očko rešili. Sprva je kazalo, da so bili ponovno uspešni.

Ko so odstranili šive, je bilo jasno, da je oko poškodovano, celo nekoliko ga je obrnilo. A vsi smo bili zadovoljni z izzidom. Naslednje jutro je oko ponovno drselo ven. Zato je bil ponovno potreben poseg. Tokrat so ji zožali veko za kar nekaj centimetrov. Žal pa je kljub temu, da je imela zaščitni obroč in da smo jo imeli čim več na očeh, prišlo do vnetja, saj se je kljub vsemu uspela praskati.😭

Nekaj dni je dobivala protivnetne in protibolečinske injekcije. Ker se stanje ni popravilo, so se veterinarji skupno odločili, da bo žal potrebno oko odstraniti. Naslednji dan so poseg izvedli. Bilo nas je zelo strah, saj je belka stara 11 let in v zadnjih mesecih je zaradi očesa kar nekajkrat prejela narkozo. K sreči je poseg super prestala in se dobro drži.

Ob tem morem pohvaliti vse zaposlene, saj so nam nudili vso podporo, razumevanje in kar je najbolj pomembno, vidi se, da to počno s srcem. ❤

Danes Belki odstranijo šive! 👏

naš vsakdan

Solna terapija je v polnem teku, prišli smo do točke…

Hejla!

Pa so prazniki za nami. 🙂 Kratko in sladko. Mojo ožjo družino smo prvič pogostili v našem novem stanovanju. Prav prikupno zmedeno bi rekla. Ko še ne veš kje imaš kaj, kam si kaj pospravil, ko misliš, da imaš vse, pa ugotoviš, da ti manjkajo še nekatere osnove stvari. No, nekako tako je izgledalo. Po zajtrku včeraj in kratkem počitku, je sledilo “soljenje”. Ja, kljub prazniku. Saj je potrebno s terapijo nadaljevati. Sol namreč v telesu ostane cca. 48 ur. Ker je bil Mitja doma, sem mu predlagala, da se gre tokrat on soliti s Timeo in Mineo. Da vidi pravzaprav kako poteka, plus tega vsak, ki pride v solno sobo, takoj občuti moč soli. 🙂 Ker vas mi je pisalo kar nekaj, ki ste želeli več informacij o solnih terapijah, sem lastnico Solnega kristala – gospo Barbaro, prosila, da za moj blog pove še kakšno besedo več o solnih sobah in predvsem o solni terapiji.

Delci imajo izredno globoko prodornost

“Bronhitis, bronhiolitis, laringitis, zamašen nosek, vneta ušesa… Pri vsem naštetem je preveč sluzi polne toksinov v dihalnih poteh. Solne terapije so pri teh obolenjih učinkovite, saj tukaj vdihujemo suh aerosol kamene soli, ki ga proizvaja medicinska naprava halogenerator. Ti drobni delci soli veliki od 1-5 mikronov, imajo izredno globoko prodornost in dosežejo tudi najbolj “oddaljene” delčke dihalnih poti in dihal. Sol ima to lastnost, da nase veže vlago, kar posledično pomeni, da se sekret na račun osmoze začne luščiti in prične se faza čiščenja,” pojasni Barbara. Ta faza pomeni kašljanje in/ali izcedek iz noska, saj se telo želi s tem znebiti odvečne sluzi polne toksinov. Kašelj je namreč naravni refleks, s katerim se telo želi na naraven način znebiti sluzi, tujka…

No ravno na tej točki pa velikokrat pride do “težav”. Zakaj? Ker se starši prestrašijo in prekinejo s terapijami. Mene je s tem Barbara seznanila že pred samim pričetkom terapij, ko sva opravili prvi pogovor o zdravstvenem stanju Timee in Minee. In ravno smo na tej točki. Izkašljevanje in poln nosek. Sedaj vem, da je to samo dober znak in da se ne smem česa bati. Odločila sem se, da poskusimo s solno terapijo. Za nami je tretjina terapij in gremo pozitivno naprej!

Sol v telesu ostane približno 48 ur

V tem času sol uspe odluščiti samo en del obloge, zato je potrebno terapijo ponoviti. “Terapijo se ponavlja toliko časa dokler je prisoten kašelj, to je običajno 3-6 terapij, nato se začne krepitev sluznice. Seveda deluje sol tudi antibakterijsko in protivnetno. Zavedati pa se je potrebno, da je v primeru, ko se okužbe sluznice ponavljajo, večja verjetnosti, da je obloga na sluznici debelejša in bo potrebno vztrajati s solno terapijo dalj časa. Torej solna terapija ni nobena čarovnija pa tudi ne čarobna paličica. Je naraven način čiščenja dihalne sluznice,” še opisuje Barbara.

Barbara vedno poskrbi, da se v sobi izredno zabavava.

Žal ni bližnjic in 3 terapije niso nič

Težav z dihali pa se je priporočljivo lotiti tudi celostno, saj so dihala in črevesje – debelo črevo povezani. Za začetek je priporočljivo iz jedilnika odstraniti ali zelo zmanjšati uživanje mlečnih izdelkov živalskega izvora (mleko, jogurti, skuta, sir, smetana, …). No na tej točki smo me imele kar nekaj težav, saj sta navajeni zaužiti veliko mlečnih izdelkov. Barbara mi je pojasnila, da na prehrano v vrtcu ni potrebno vplivati, naj pa pazimo, da se tem izdelkom izogibamo v popoldanskih urah.

Raziskave so namreč pokazale, da mlečni izdelki zgoščujejo sluz na naših sluznicah in naravni odziv naših sluznic je, da posledično začnejo proizvajati še več sluzi, ker se želijo znebiti te zgoščene sluzi. Takrat pa se znajdemo v začaranem krogu, če nismo pripravljeni kaj spremeniti. Za obnovo in krepitev črevesne flore se priporočajo probiotiki. “Sama imam pozitivne izkušnje s probiotiki Pegaro za otroke in odrasle ter Viridian za otroke,” še strne ob koncu.