Ker sem blog začela pisati po rojstvu Timee in Minee, sem spustila veliko trenutkov, ki sem jih doživela v nosečnosti. Zato tudi te želim deliti z vami.
V 12. tednu nosečnosti sem na pregledu nuhalne svetline, ki jo je opravil dr. Ivan Žebeljan, prvič videla kako se dotikata. Še sedaj se spomnim, kot da bi bilo včeraj. Bil je valentinov večer, najlepši do sedaj. Nisva bila več on in jaz, temveč mi – pod mojim srčkom sta bila še dva. ❤❤
Začeli smo s pregledom, gledala sva na ekran in nisva (vsaj jaz) mogla verjeti, da gledava dva majhna bitjeca, ki rasteta v meni. Zdelo se je neverjetno, nemogoče. Še vedno nisem dojemala, da je res, da so se nama večletne želje končno uresničile.
Ginekolog nama je povedal, da sta ploda velika nekaj več kot 5 centimetrov, da vidi vse okončine, mehurja, ledvičke in nama dejal, da srčka lepo bijeta. Na ekranu nama je vse pokazal in razložil. Zanimalo naju je, če lahko že napove spol. Menil je, da sta punčki, a naju opozoril, da gre zgolj za predvidevanja in da ni 1oo odstotno. Tudi sama, sem vse od začetka menila, da sta pupi, sicer pa nama je bilo z Mitjem vseeno. Komentar Mitja, ko je izvedel spol: “Ojeeej, same ženske bodo okoli mene 😃.”
Po pregledu je s pomočjo posebnega programa izračunal tveganje za nepravilnosti ploda. Pri izračunu je pomembna starost nosečnice in še nekateri drugi dejavniki. Združil je tudi rezultate dvojnega hormonskega testa, ki sem ga opravila v 10. tednu nosečnosti. Vrednosti so bile super, v podrobnosti pa se nisem spuščala, saj kljub temu, da mi je vse dvakrat razložil, nisem točno razumela 🤣. To mi je zadostovalo.
Po nuhalni sem najprej poklicala svoje starše in jim sporočila, da so rezultati okej. Po tem pa Tjašo in Marka ( najina najboljša prijatelja ), odpravili smo se v mesto na lignje in kozarček, da smo nazdravili na dobre novičke. ❤