Pred dnevi je moja babi prejela klic daljnega sorodstva. Zakaj? Zato, ker so z njo in posledično z nami, želeli deliti “dobronamerni” nasvet. Na mojem Facebooku so namreč videli fotografijo mojih hčerkic z našo psičko Jano. To se jim je zdelo nesprejemljivo, saj gre za žival, povrhu vsega pa ima še dolgo dlako. Tako so mi posredno svetovali, naj pse čimbolj odstranimo od otrok, saj je to zelo nevarno. Lahko jima kaj naredi, pa se dlake ima…
Prosim? Ne gre zgolj za žival, niti ne za hišnega ljubljenčka, Jana je naš družinski član. Veselim se jih videti odraščati skupaj, ne le z njo, temveč tudi z mojo Belko. Že sedaj vidim naklonjenost med njimi.
Tudi sama sem imela že kot majhna prijateljici: psički Piko in Belo. Sploh si ne predstavljam, da ju ne bi bilo. Zaradi njiju je blo moje otroštvo še lepše in želim si, da tudi Timea in Minea “zaužijeta” to posebno prijateljstvo in ljubezen.
Zavedam se, da vas z mojim blogom spuščam v naše življenje. Da so mnenja različna, da se najdejo tisti, ki to pozdravljajo in tisti, ki se s tem ne strinjajo. A prosim vas, ne vmešavajte v to moje babice, ki se sedaj zaradi dlaaak in bližine psov, še dodatno obremenjuje. Naša družina si pač ne predstavlja življenja brez kosmatih ljubezni.
Kljub temu, pa imam Timeo in Mineo veliko v stajici ravno zaradi psičk, skupaj so le, ko sva z Mitjem zraven. A to samo zato, ker vem, da pikici nimata občutka in da lahko tako kot za lase potegneta mene, potegneta tudi njiju, a Jana in Belka tega ne bosta razumeli.
Na mene moja Jana super vpliva. Pred nekaj dnevi je Timeo in Mineo hudo “zvilo”, jokali sta “kot nori”. Hudo mi je bilo, bila sem sama doma, no ne povsem sama, Jana je bila ob meni, položila glavo na mojo nogo in mi dala vedeti, da je ob meni. Ko sem v nosečnosti ogromno preležala je bila vedno moja “podpora”. Ve kdaj se stisniti k meni, kdaj mi je hudo in mi s svojim dotikom ali pa zgolj pogledom, vliti energijo.
Jana, hvala ker si!