Sama spadam med tiste, ki jim ni problema kupiti kakšno rabljeno stvar na internetu. Z Mitjem sva imela iz Bolhe recimo jedilnico, pa dnevno sobo… Otroški posteljici in previjalno mizo za pri nas doma, sva kupila preko Bolhe. Tudi pri mojih doma smo posteljice, stajico, ograjico in podobne stvari, nabavili rabljene, preko interneta. Z vsem smo izredno zadovoljni. A zdi se mi, da je kupiti super stvari na takšen način, vedno večja loterija. Da ne omenjam, da ljudje tako precenijo stvari, ki jih prodajajo, da me je kar groza.
Ko sem izvedela, da sem noseča z dvojčicama, sem imela najprej v mislih, da bi oblačila kupila od kakšne mamice. Po ogledu fotografij in cenah, mi je postalo slabo. Nekatere oblačila prodajajo po trikrat višjih zneskih od cene novega izdelka v trgovini. Odločila sem se, da bom raje nakupila nove stvari in jih nato sama poskusila prodati. Nekaj mamic dvojčic sicer redno kupuje oblačila od Timee in Minee, druga oblačila pa naložim v skupine namenjene prodaji. Odločim se za simbolične zneske, za v njun šparovček. Nobenega zanimanja. Hlač, ki v mojih očeh niso več vredne več kot dva evra, za dva evra skupaj s poštnino nisem mogla prodati skoraj mesec dni. Prodala sem jih, ko sem oglas zbrisala, znova naložila in zvišala ceno. Po mojem mnenju niti malo logično? Verjetno je temu tako, ker ljudje niso več navajeni za nizke zneske dobiti ohranjenih stvari? Ker za nizke cene prodajajo stvari, ki so po mojem mnenju samo za podariti. Vsaj sama naredim tako.
Pred mesecem dni, sem se odločila za nakup prenosnega vrtiljaka v eni izmed skupin na Facebooku. Kaj sem prejela? Umazan in smrdljiv vrtiljak, ki mu je prodajalka pred nakupom odstranila baterije, čeprav je pred pošiljanjem poskusila, če vrtiljak dela. Res je ogromno »prišparala« s tem. Kontaktirala sem jo in ji povedala, da sem razočarana z nakupom, da vrtiljak ni bil vreden tega denarja. Prijazno sem ji napisala, da naj v bodoče prodaja stvari takšne, ki bi jih sama želela prejeti. In kaj sem dobila? Blok. Niti oprosti, nič, enostavno me je zablokirala.. Pred nekaj dnevi sem se odločila za nakup pojoče igrače in ko sem odprla paket sem dobila kar slabo vest, ker “šparam” pri takih stvareh. Ampak enostavno res mi je škoda dati 30 evrov za eno igračo in zato raje naivno kupujem rabljene stvari in kot budala doma čakam, kaj bom prejela. Fotografije so velikokrat eno, realnost pa drugo. Kot kaže po mojih izkušnjah sodeč.
Dajte no, malo premislite kaj prodajajte. Vedno se vprašajte: “Bi bila jaz zadovoljna, če bi isto stvar kupila za isto ceno? Ali pa vsaj realno napišite v kakšnem stanju je.” Ne delajte se norca iz drugih ljudi, predvsem pa vedite, da to delate sami iz sebe.
A zgodijo se lahko tudi lepe stvari. Ker gremo kmalu na mini dopustek, sem kupovala rabljeni prenosni posteljici. Javila se je gospa, s katero sva se dogovorili za majhen znesek, ter celo, da mi posteljico pripelje domov. Ko je pripeljala pa ni želela denarja. Zakaj? Zaradi dveh luknjic, ki jih skorajda ni bilo opaziti, ko sem razstavila posteljico. Ob tem je dejala, da naj za ta denar raje kupim nekaj mojima malima. Bila sem tako šokirana, da nisem mogla verjeti, da dandanes lahko naletiš tudi na takšne ljudi.
Kakšne pa so vaše izkušnje?
twinsmama.si 